Križevniška cerkev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Križevniška cerkev
Cerkev Marije Pomočnice
Križevniška cerkev
Križevniška cerkev
Križevniška cerkev is located in Ljubljana-center
Križevniška cerkev
Križevniška cerkev
46°2′49″N 14°30′14″E / 46.04694°N 14.50389°E / 46.04694; 14.50389Koordinati: 46°2′49″N 14°30′14″E / 46.04694°N 14.50389°E / 46.04694; 14.50389
KrajTrg francoske revolucije, Ljubljana
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarija Pomočnica
Zgodovina
Statussamostanska cerkev
ZgradilGvido von Starmberg
Arhitektura
Funkcionalno stanjeza kulturne prireditve
ArhitektDomenico Rossi
Slogbarok
Konec gradnje1714-1715
Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.1589 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. februar 1986

Cerkev Marije Pomočnice, bolj znana kot Križevniška cerkev, je ljubljanska baročna cerkev, ki jo je med letoma 1714 in 1715 na lastne stroške obnovil deželni komtur Gvido von Starmberg. Kot taka je bila del samostana križniškega reda.

Pred tem je na istem mestu stala gotska cerkev in samostan, ki sta stala na posesti nemškega viteškega reda ali Križnikov in je obsegala ves jugozahodni del obzidja Ljubljane od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Skrbeli so za bolnike in poučevali mladino v lastni šoli. Samostan in cerkev se omenjata že leta 1263. Gradnja samostana nemškega viteškega reda so se začela leta 1228. Leta 1511 je poslopja močno poškodoval potres. Delno so jih obnovili med letoma 1567 in 1579. Danes o teh objektih ni več sledu.[2] Ostanki se nahajajo v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Shranjen je v Narodni galeriji.

Križevniška cerkev v 19. stoletju

Današnjo cerkev je arhitektonsko zasnoval beneški arhitekt Domenico Rossi; tloris je v obliki grškega križa[3] in je prva tovrstna cerkev na Slovenskem.[4] Ima dve zakristiji, streha pa se zaključuje s podaljšano lanterno, ki nadomešča zvonik. Obnovljena je bila v baročnem slogu med letoma 1714 in 1715. Ima strogo notranjost, zunanjost pa deluje precej monumentalno s pilastri in trikotno atiko. Gradnjo je izvršil gradbeni mojster Gregor Maček st. Viteška dvorana je bila zgrajena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijino znamenje kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924.

Danes cerkev in viteško dvorano, v okviru kompleksa ljubljanskih Križank, za svoje prireditve uporablja Festival Ljubljana.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1589". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. VisitLjubljana
  3. Arhitekturni vodnik
  4. Predstavitev prostorov Ljubljanskega festivala

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]