Břetislav I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Bretislav I.)
Břetislav I.
Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Rotundi svete Katarine v Znojmu
Vojvoda Češke
Vladanje1034 – 10. januar 1055
PredhodnikOldřich
NaslednikSpytihněv II.
Rojstvomed 1002 in 1005
Praga
Smrt10. januar 1055(1055-01-10) (star 50–53 let)
Chrudim
ZakonecJudita Schweinfurtska
PotomciSpytihněv II.
Vratislav II.
Konrad I.
Oton I. Olomuški
Jaromír, praški škof
Vladarska rodbinaPřemyslidi
OčeOldřich
MatiBožena Křesinová

Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Břetislav je bil sin vojvode Oldřicha[1] in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil.

Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029[i] Poljski vzel nazaj Moravsko. Okoli leta 1031 je vdrl na Ogrsko, da bi preprečil njeno širitev pod kraljem Štefanom. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol.

Pohod na Poljsko[uredi | uredi kodo]

Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju Svetega rimskega cesarstva Konradu II. v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v Malopoljsko in Velikopoljsko,[2] zavzel Poznanj,[2] oplenil Gniezno in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,[2] Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del Šlezije, vključno z Vroclavom.[2] Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v Pragi in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v Krakov, ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij.

Leta 1040 je nemški kralj Henrik III. napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.[3] Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.[1] Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico.

Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke.

Notranja politika[uredi | uredi kodo]

Břetislav je bil avtor odlokov o pravilih pokristjanjevanja, ki so vključevali prepoved poligamije in trgovanja ob praznikih.

Leta 1030 se je poročil s prej omenjeno Judito Schweinfurtsko. Leta 1054 je določil pravila za dedovanje vojvodskega položaja in uvedel seniorat kot nasledstveno pravilo.[4] Mlajši člani dinastije naj bi upravljali fevde, tehnično dele Moravske, vendar le po vojvodovi presoji. Posledica te nasledstvene politike je bila relativna nedeljivost Češke, a tudi hudi spori glede nasledstva in ozemeljskega primata med člani dinastije. Takšno stanje se je končalo s povišanjem Češke v kraljestvo pod Otokarjem I., kar je vodilo do vzpostavitve primogeniture kot vodilnega načela za pravice do nasledstva.

Břetislava naj bi nasledil njegov najstarejši sin Spytihněv z oblastjo nad vsemi češkimi posestmi. Moravska je bila vključena v Vojvodino Češko, vendar razdeljena med tri njegove starejše sinove. Olomuška apanaža je pripadla Vratislavu, znojmska Konradu I. in brnska Otonu I. Najmlajši sin Jaromír je vstopil v Cerkev in postal praški škof.

Břetislav je umrl v Chrudimu leta 1055 med pripravami na novo invazijo na Ogrsko. Na položaju češkega vojvode ga je nasledil sin Spytihněv II., ki je svoja sinova Otona in Vratislava izključil iz vlade, vendar sta po njegovi smrti oba prevzela oblast nad Moravsko oziroma Češko.

Družina[uredi | uredi kodo]

Dalimilova kronika: Břetislav ugrablja svojo bodočo ženo Judito Schweinfurtsko iz samostana

Břetislavova žena Judita je bila hčerka mejnega grofa Henrika Schweinfurtskega. Družina Přemysl je želela potrditi svoje dobre odnose z Babenberžani s poroko z Judito že leta 1020. Judita je bila zaželena nevesta, toda Oldřich Češki je imel samo enega sina, nezakonskega Břetislava, kar je zapletlo možnost poroke z visokorodno nevesto. Břetislav je težavo rešil tako, da je Judito ugrabil iz samostana v Schweinfurtu.[5] Za ta zločin ni bil nikoli kaznovan, čez nekaj časa pa se je z Judito poročil.

Njun prvi sin Spytihněv se je rodil po skoraj desetih letih zakona, kar je privedlo do domneve, da se je ugrabitev zgodila leta 1029, čeprav je Judita morda rodila hčerke pred prvim sinom. V njunem zakonu je bilo rojenih pet sinov, ki so vsi odrasli:

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Břetislav I. je bil pokopan v stolnici sv. Vida v Pragi, ki jo je ustanovil Venčeslav I. leta 930. Njegova grobnica je zdaj v kapeli sv. Venčeslava, zgrajeni v obdobju 1344-1366. Skupaj z več člani njegove rodbine je upodobljen na freski v rotundi sv. Katarine v Znojmu. Rutunda je bila poslikana v obdobju 1134–1161.

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Krofta 1957, str. 426.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Mahoney 2011, str. 42.
  3. Pánek 2009, str. 83.
  4. Berend, Urbaniczyk & Wiszewski 2013, str. 166.
  5. Wolfram 2006, str. 226.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Berend, Nora; Urbaniczyk, Przemyslaw; Wiszewski, Przemyslaw (2013). Central Europe in the High Middle Ages:Bohemia, Hungary and Poland, c.900-c.1300. Cambridge University Press.
  • Krzemieńska, Barbara (1999). Břetislav I.: Čechy a střední Evropa v prvé polovině XI. století [Bretislav I: Bohemia and Central Europe in the first half of the 11th century] (v češčini) (2. izd.). Prague: Garamond. ISBN 80-901760-7-0.
  • Krofta, Kamil (1957). »Bohemia to the Extinction of the Premyslids«. V Tanner, J.R.; Previte-Orton, C.W.; Brooke, Z.N. (ur.). Cambridge Medieval History:Victory of the Papacy. Zv. VI. Cambridge University Press.
  • Mahoney, William (2011). The History of the Czech Republic and Slovakia. ABC-CLIO.
  • Pánek, Jaroslav (2009). A History of the Czech Lands. Charles University.
  • Wolfram, Herwig (2006). Conrad II, 990-1039: Emperor of Three Kingdoms. Prevod: Kaiser, Denise A. The Pennsylvania State University Press.
  • Wolverton, Lisa (2001). Hastening Toward Prague: Power and Society in the Medieval Czech Lands. University of Pennsylvania Press.
Břetislav I.
Přemyslidi
Rojen: ok. 1002/1005 Umrl: 10. januar 1055
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Oldřich
Vojvoda Češke
1035–1055
Naslednik:
Spytihněv II.