Primogenitura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Primogenitura ali prvorojenstvo – načini dedovanja po evropskih monarhijah
  absolutna primogenitura
  kognatska primogenitura (sprememba v absolutno)
  kognatska primogenitura (moški)
  agnatska primogenitura
  voljena monarhija

Primogenitura (iz latinske besede primogenitus = prvorojeni[1]) po običajnem pravu pomeni prednost prvorojenega otroka pri nasledstvu.

Popolno nasprotje je ultimogenitura. Prednost ima najmlajši otrok, ker običajno ostaja najdlje pri starših in zanje skrbi do smrti. Primogenitura je v nekaterih monarhijah tudi zakonski akt, ki predpisuje, kdo lahko nasledi monarha. [2]

Zgodovina in značilnost[uredi | uredi kodo]

V številnih evropskih deželah je bila že od srednjega veka zakonsko prepovedana delitev zemlje, da bi preprečili njeno parcelacijo in razvrednotenje, po drugi strani pa so ti zakoni zagotavljali moč in ugled aristokracije, ki je živela na račun lastništva zemlje.

Primogenituro so najpogosteje uporabljali poljedelski narodi, posebej tam, kjer je bilo veliko prebivalcev in malo obdelovalne zemlje, da bi bila preprečena razdelitev zemlje na premajhne parcele, ki ne bi bile dovolj velike za preživljanje. Včasih se je sistem primogeniture uporabil za osvajalno širjenje, saj so bili drugi sinovi prisiljeni, da so poskrbeli zase in so se selili v oddaljene kraje. To je bilo značilno za številne evropske narode, pa tudi Maore in druge polinezijske narode.

Prvorojenstvo se je uveljavilo tudi za funkcije in naslove, ne samo za materialne dobrine. Spodbuda za to je bila težnja, da se lastnina preminulega (ali njegov del) ohrani kot celota. Stroga primogenitura (ali ultimogenitura) je danes redkost; prevladuje oslabljena oblika, pri kateri najstarejši (ali najmlajši) sin prevzame odgovornost za skrb o nasledstvu, lastniška vprašanja pa rešuje z brati z dogovorom ali spori.

Primogenitura se v monarhijah uresničuje različno.

Agnatska primogenitura[uredi | uredi kodo]

ali patrilinealna primogenitura je sistem, pri katerem ima pravico do nasledstva prvorojeni sin. Po tem pravu lahko nasledijo samo moški, ženske ne. Včasih je bila najbolj razširjena, danes se uporablja v Lihtenštajnu in številnih arabskih državah.[3]

Kognatska primogenitura[uredi | uredi kodo]

ali agnatsko-kognatska primogenitura je primogenitura, ki daje prednost najstarejšemu moškemu otroku, vendar je lahko naslednica tudi ženski otrok, če monarh nima sina. Ta vrsta primogeniture se uporablja v španski in monaški monarhiji. V preteklosti so jo v glavnem uporabljali samo na Britanskem otočju in Pirenejskem polotoku.

Absolutna primogenitura[uredi | uredi kodo]

Absolutna primogenitura je pravica do nasledstva, pri kateri ima prednost najstarejši otrok ne glede na spol. Danes se uporablja tudi izraz absolutna kognatska primogenitura. To nasledstveno pravo je prva uvedla Švedska leta 1980, za njo pa Nizozemska (1983), Norveška (1990), Belgija (1991), Danska (2009), Luksemburg (2011), Združeno kraljestvo (2015).

Matrilinealna primogenitura[uredi | uredi kodo]

Po njej ima pravico do nasledstva ženski otrok, moški pa je popolnoma izključen. Uporabljala so ga nekatera afriška plemena, nikoli pa nobena evropska monarhija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Primogenitura" (hrvaščina). Hrvatska enciklopedija. 
  2. "Primogeniture and ultimogeniture" (angleščina). Encyclopædia Britannica. 
  3. Christine Alice Corcos. "From Agnatic Succession to Absolute primogeniture" (angleščina). Michigan State University. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]