Bob de Moor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bob de Moor
Bob-de-moor-1357174668.jpg
RojenRobert Frans Marie De Moor
(1925-12-20)20. december 1925
Antwerpen, Belgija
Umrl26. avgust 1992 (1992-08-26) (66 let)
Bruselj, Belgija
Narodnostbelgijska
Področjeumetnik, pisatelj
Znana dela
Cori, de Scheepsjongen, Tintin in njegove pustolovščine
Barelli
Johan et Stephan

Bob de Moor je psevdonim Roberta Fransa Marie De Moorja (20. december 1925 – 26. avgust 1992), belgijskega striparja. Po navadi kot umetnik, velja za zgodnjega mojstra sloga Ligne claire. Sam je napisal in narisal več serij stripov, sodeloval pa je tudi s Hergéjem v več albumih Tintina in njegovih pustolovščin. Zaključil je nedokončano zgodbo Tri formule profesorja Satóa, 2. zvezek: Mortimer proti Mortimerju iz serije Blake in Mortimer, po smrti avtorja Edgarja P. Jacobsa.

Biografija[uredi | uredi kodo]

Bob de Moor je pri treh ali štirih začel risati s svinčnikom. Živel je v pristaniškem mestu, kjer je razvil veliko zanimanje za risanje jadrnic, kar ga je pripeljalo do profesionalne kariere s svojo serijo Cori, de Scheepsjongen in drugim delom.[1] Po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Antwerpnu je De Moor kariero začel v animacijskem studiu Afim. Njegov prvi album je bil leta 1944 napisan za "De Kleine Zondagsvriend".[2]

V začetku marca 1951, začenši z Odpravo na Luno, je začel sodelovati s Hergéjem na Tintinovih albumih in s Tintinom povezanim gradivom, ki je vključevalo obsežno delo na študijah skic, oblikovanju ozadji, razporeditvi in na koncu animiranih filmov.

Njegov sodelavec Jacques Martin je trdil, da je de Moor imel izredno zmožnost, da se je lahko prilagodil slogom drugih.[3] To se je pokazalo v brezhibni povezanosti z Hergéjevim slogom in tudi v njem, ko so ga občasno prosili, naj dokonča delo drugih umetnikov.

De Moor je ilustriral naslovnico albuma "A World of Machines" (1982) belgijske skupine The Machines.[4]

Njegov sin Johan de Moor je tudi karikaturist in je dokončal očetov zadnji album, peti v seriji Cori le Moussaillon po očetovi smrti.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Naslovnica L'enigmatique monsieur Barelli (1956) eden od De Moorjevih znanih del
Series Remarks
Johan en Stefan / Johan et Stephan 9 zvezkov0
De raadselachtige meneer Barelli / L'énigmatique monsieur Barelli 8 zvezkov
Cori, de Scheepsjongen / Cori le Moussaillon 6 zvezkov
Professeur Troc / Monsieur Tric 3 zvezkov
De avonturen van Nonkel Zigomar / Les aventures d'Oncle Zigomar0 6 zvezkov
  • 1949 Le Vaisseau Miracle
  • 1949 Guerre dans le Cosmos, Ed. Coune
  • 1950 Le Lion de Flandre, Ed. Deligne
  • 1950 L'Enigmatic Monsieur Barelli, Ed. du Lombard
  • 1950 Monsieur Tric, Ed. Bédéscope
  • 1951 Les Gars des Flandres, Ed. Bédéscope
  • 1951 Conrad le Hardi, Ed. Bédéscope
  • 1952 Barelli à Nusa-Penida
  • 1959 Les Pirates d'eau douce
  • 1964 Balthazar
  • 1966 Barelli et les agents secrets, Ed. du Lombard
  • 1971 Le Repaire du loup, Ed. Casterman
  • 1972 Barelli et le Bouddha boudant, Ed. du Lombard
  • 1973 Bonne Mine à la mer (Barelli), Ed. du Lombard
  • 1974 Barelli et le seigneur de Gonobutz
  • 1978 Cori le Moussaillon: Les Espions de la Reine, Ed. Casterman

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe
  1. Bourdil, Pierre-Yves and Tordeur, Bernard: "Bob de Moor. 40 ans de bande dessineée, 35 ans au côtés d'Hergé", pp. 14–5, Editions du Lombard, 1986
  2. Coup de chapeau a Bob de Moor, Tintin magazine, 1978
  3. Bourdil, Pierre-Yves and Tordeur, Bernard: "Bob de Moor. 40 ans de bande dessineée, 35 ans au côtés d'Hergé", pp. 91, Editions du Lombard, 1986
  4. http://www.bobdemoor.info/2014/04/23/when-bob-de-moor-and-the-machines-met/

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]