Tintin in jaz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tintin et moi
Tintin And I
Tintin et moi poster small.jpg
Filmski napovednik za film 'Tintin et Moi'
RežiserAnders Høgsbro Østergaard
ScenaristAnders Høgsbro Østergaard
IgralciHergé
Datum izida
2003
Dolžina
75 minut
Jezikfrancoski
angleški
danski

Tintin in jaz (francosko ''Moi, Tintin'') je dokumentarni film režiserja Andersa Høgsbro Østergaarda iz leta 2003, o belgijskem karikaturistu Georgesu Remiju, z drugim imenom Hergé in njegovem liku Tintinu. Film je koprodukcija Danske, Belgije, Francije in Švice.

Film temelji na razkritih intervjujih Nume Sadoul s Hergéjem iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in podrobneje govori o Hergéjevem življenju ter kako je nanj vplival uspeh Tintina. Film močno temelji na Hergéjevih izkušnjah in duševnem zdravju, ki ga je privedlo do pisanja Tintina v Tibetu, ki je pogosto označen kot Hergéjev osebni album. Zgodovina Tintina se preučuje skozi Hergéjevo življenje in način, na katerega je vplivala vse večja priljubljenost njegovega lika.

Tema[uredi | uredi kodo]

Tema filma je način, kako je Hergéjevo zasebno življenje vplivalo na njegovo delo; na primer, Bianca Castafiore je podzavestni (ali morda zavestni) odsev Georgesove prve žene Germaine in način, kako se kapitan Haddock odziva nanjo, odraža način, kako se je Georges pogosto počutil do svoje žene. Konkretno, materinski nagon, ki ga je imela Germaine do njega, je najbolj nazorno prikazan v zvezku Primadonini dragulji. Razpravlja se tudi o tematiki religije, vključno z Georgesovim postopnim razočaranim pogledom na katoliško cerkev in nasprotovanjem, ki se je prikazalo v Wolffovem žrtvovanju v zvezku Pristanek na Luni. Poudarjen je tudi vpliv Čanga na Georgesovo delo z uporabo rekonstruiranih posnetkov in dejanskih arhivskih posnetkov njunega srečanja leta 1934.

Format[uredi | uredi kodo]

Tehnično je film uporabil izbiro grafičnih učinkov, da bi "ponovno animirali" video posnetke Hergéjevega govorjenja, da bi se ujemali z zvokom, ki se predvaja (iz intervjujev s Sadoul). Sličice iz zvezkov so bile tudi animirane, da bi po njih omogočile gibanje. Tako sta bile prikazane tudi letalska nesreča iz Tintina v Tibetu in šanghajska ulična scena iz Sinjega lotosa. Intervjuji so rekonstruirani z igralci, vendar gledalec nikoli ne vidi njihovih obrazov; videne so samo njihove roke in dlani v katerih držijo albume, listajo skozi njih, pijejo čaj in podobno.

Oddajanje[uredi | uredi kodo]

Film se je v Veliki Britaniji predvajal na BBC Four[1] in v ZDA na PBS.[2]

Izdaja na DVD-ju[uredi | uredi kodo]

V Avstraliji je Madman Entertainment leta 2007 izdal DVD različico Tintina in jaz, ki je vsebovala tudi film Jaz, Tintin, intervju z Gérardom Valetom, kratek film z naslovom Skrivnost čiste linije in Hergéjevo biografijo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "BBC Four - Tintin and Me". BBC. Pridobljeno dne 29 December 2011.
  2. "PBS - Tintin and I". PBS. Pridobljeno dne 29 April 2015.