Le Soir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Le Soir
Le Soir.jpg
VrstaDnevni časopis
FormatBerliner
Lastnik(i)Rossel & Cie. S.A
IzdajateljRossel
UrednikBéatrice Delvaux
Leto ustanovitve1887 (1887)
Politična vezanostProgresivni, liberalizem
SedežRue Royale 100,
B-1000 Bruselj, Belgija
Spletna stranwww.lesoir.be

Le Soir (francosko: [lə swaʁ], "Večer") je belgijski dnevni časopis v francoskem jeziku. Leta 1887 ga je ustanovil Emile Rossel, zasnovan pa je bil kot politično neodvisen vir novic. Gre za enega najbolj priljubljenih frankofonskih časopisov v Belgiji, ki konkurira z La Libre Belgique, od leta 2005 pa izhaja v berliner formatu. Časopis je v lasti podjetja Rossel & Cie, ki ima v lasti tudi več belgijskih novic in francoski časopis La Voix du Nord.

Zgodovina in profil[uredi | uredi kodo]

Le Soir je bil ustanovljen kot brezplačni oglaševalski časopis leta 1887.[1][2] Kasneje je postal plačilni.[1]

Ko je bila Belgija okupirana med drugo svetovno vojno, je Le Soir še naprej objavljal pod nemško cenzuro, za razliko od številnih belgijskih časopisov, ki so šli v podzemlje. Časopis, ki je postal znan kot "Le Soir Volé" (ali "Ukraden Le Soir"), je bil zasmehovan s strani odporniške skupine, Front de l'Indépendance, ki je leta 1943 objavila satirično pro-zavezniško izdajo časopisa, ki so ga poimenovali "Faux Soir" (ali "Ponarejeni Soir"), ki so ga pomešali z uradnimi izvodi časopisa in ga razposlali po kioskih v Bruslju. "Ponarejeni Le Soir" je bil znan po tem, da je med vojno v serializirani obliki objavljal Hergéjeve stripe Tintina in njegovih pustolovščin.

Obnovljena produkcija "Svobodni Le Soir" pod vodstvom Luciena Fussoma se je ponovno začela 6. septembra 1944, le nekaj dni po zavezniški osvoboditvi Bruslja. Založnik časopisa je podjetje Rossel.[3]

Naklada[uredi | uredi kodo]

Naklada Le Soirja v obdobju 1995–96 je bila 182.798.[4] Naklada leta 2002 je bila 130.495 izvodov s tržnim deležem 20,3 %.[5] Naklada časopisa leta 2003 je bila 104.000,[6] leta 2004 pa 101.000 izvodov.[3]

Uredniška naravnanost[uredi | uredi kodo]

V primerjavi z desnosredinsko katoliško konkurenco La Libre Belgique je Le Soir viden kot liberalno-progresiven s politično federalističnimi nagibi.

Po izidu novega formata 15. novembra 2005 je Le Soir svoje uredniško stališče ponovno potrdil kot "progresiven in neodvisen dnevni časopis."[7] Svoje cilje opisuje kot "protiutež" in "vedno pozoren, v skladu z družbo".

Svojo vlogo opisuje kot:

Večerni časopis o boju za pravice moških in žensk, spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode izražanja, strpnosti, multikulturnosti, drugačnosti
Béatrice Delvaux , glavna urednica, 2005.[8]

Googlova polemika[uredi | uredi kodo]

Časopis je na internetu dobil nekaj zloglasnosti, potem ko je tožil iskalnik Google zaradi kršitve avtorskih pravic. Primer je zasnovan na dejstvu, da je Google objavil dele časopisa prek svojega iskalnika in svoje storitve Google News, tudi po tem, ko so bili zadevni članki odstranjeni s spletnega mesta.[9] Belgijski sodnik je presodil, da to ni v skladu z belgijskimi predpisi, in Googlu naročil, naj odstrani vse "kršitve avtorskih pravic" s svojih spletnih strani. Google je na zahtevo odgovoril tako, da je iz odstranil vse povezave do belgijskega časopisa, ne le iz storitve Google News temveč tudi iz iskalnega indeksa.[10]

Charlie Hebdo teroristični napad[uredi | uredi kodo]

Kot odziv na teroristični napad na Charlie Hebdo, v katerem je 7. januarja 2015 umrlo 12 ljudi, so nekatere mednarodne organizacije, kot so Novinarji brez meja in Index on Censorship, pozvale k ponovni objavi spornih stripov Charlija Hedba v znak solidarnosti francoski satirični reviji in v obrambo svobode govora.[11][12] Hamburger Morgenpost je 8. januarja na naslovnici vključil stripe Charlija Hedba in bil posledično napaden z bombo.[13]

Le Soir se je soočil z grožnjami z bombo zaradi ponovne objave stripov Charlija Hedba,[14][15] ter zaradi objave številnih religijskih satir.[16]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Bart Van Besien (29 October 2010). "The case of Belgium". Media policies and regulatory practices in a selected set of European countries, the EU and the Council of Europe (PDF). Athens: The Mediadem Consortium. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2 January 2015. Pridobljeno dne 2 January 2015.
  2. "European News Resources". NYU Libraries. Pridobljeno dne 24 January 2015.
  3. 3,0 3,1 "Media pluralism in the Member States of the European Union" (PDF). Commission of the European Communities. Brussels. 16 January 2007. Pridobljeno dne 27 March 2015.
  4. Media Policy: Convergence, Concentration & Commerce. SAGE Publications. 24 September 1998. str. 10. ISBN 978-1-4462-6524-6. Pridobljeno dne 3 February 2014.
  5. David Ward (2004). "A Mapping Study of Media Concentration and Ownership in Ten European Countries" (PDF). Dutch Media Authority. Pridobljeno dne 12 August 2014.
  6. "World Press Trends" (PDF). World Association of Newspapers. Paris. 2004. Pridobljeno dne 8 February 2015.
  7. "Communicating Europe Manual: Belgium" (PDF). European Stability Initiative. July 2010. Pridobljeno dne 1 May 2015.
  8. Delvaux, Béatrice (2005). "Le Soir se leve contre l'inacceptable". Le Soir. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 april 2014. Pridobljeno dne 5 julija 2013.
  9. White, Aoife (13 February 2007). "Belgian Newspapers win Google Lawsuit". Toronto Star. Pridobljeno dne 5 July 2013.
  10. Belgian newspaper: Google blocking us on searches, Associated Press via CBS News, 15 July 2011
  11. "Don't let free speech die". Index on Censorship. 8 Jan 2015.
  12. "RWB Appeals to Media Outlets to Publish Charlie Hebdo Cartoons". Reporters Without Borders. 7 January 2015.
  13. Withnall, Adam (11 January 2015). "Hamburger Morgenpost firebomb: Arson attack on German newspaper that printed Charlie Hebdo cartoons". The Independent. Pridobljeno dne 11 January 2015.
  14. "Belgian paper that ran Charlie cartoons evacuated after threat". Yahoo News. 11 January 2015.
  15. Béatrice Delvaux (11 January 2015). "La rédaction du "Soir" évacuée après des menaces: un suspect bientôt interpellé". Le Soir.
  16. "Les Unes emblématiques de Charlie Hebdo". La Soir.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]