Izginotje gospoda Boullocka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Izginotje gospoda Boullocka
NapisalHergé in Jacques Van Melkebeke
RežiserPaul Riga
Datum premiere1941
Kraj premiereThéâtre Royal des Galeries, Belgija
Prvotni jezikfrancoščina
TemaTintina poskuša poiskati skrivnostnega gospoda Boullocka
ŽanrPustolovščina
PrizoriščeIndija in Sildavija

Izginotje gospoda Boullocka (francosko ''Monsieur Boullock a disparu'') je belgijska gledališka igra, uprizorjena v treh dejanjih avtorja Hergéja in Jacques Van Melkebeka iz leta 1941. Zgodba vključuje Hergéjevega slavnega lika Tintina. Dogodki zgodbe se zgodijo izven kronologije Tintinovih zgodb.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Van Melkebeke je napisal prvo in tretje dejanje, Hergé pa drugo.[navedi vir] Pisanje je trajalo le deset dni.[1] To je bilo drugič, da sta sodelovala na odrski različici Tintina, po Tintin aux Indes, ki je bila uprizorjena v aprilu in maju 1941.[2] Tako kot prejšnja predstava je Izginotje gospoda Boullocka nastala v Théâtre Royal des Galeries v Bruslju , režiral pa jo je Paul Riga. Predstave so se odvijale med božičnimi šolskimi počitnicami, 26., 29. in 30. decembra 1941 ter 3. in 8. januarja 1942.[3] Kritični sprejem je bil mlačen.[2]

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

Povzetek[uredi | uredi kodo]

Gospa Boullock pokliče Tintina ter detektiva, da bi našli njenega moža milijonarja, ki je pred dvema dnevoma izginil. Preden lahko sploh začnejo poizvedovati, k hiši pride moški, ki trdi, da trpi za amnezijo. Gospa Boullock ga identificira kot svojega moža, toda kmalu mu sledi identični moški, ki trdi, da trpi za amnezijo, zaradi česar začne dvomiti. Tintin in detektiva na pomoč pokličejo profesorja Doriforda, izumitelja detektorja resnice, da bi ugotovili, kdo je pravi gospod Boullock in kateri prevarant, ki želi pridobiti njegovo bogastvo. Prosper in Jules, pomagača prevaranta, poskušata ovirati njihovo pot in na koncu ubiti tako Tintina kot Doriforda.[3]

Pustolovščina pripelje Tintina v Casablanco, pragozd Argentine ter na Kitajsko in Tibet (to je bil Tintinov prvi obisk Tibeta). Na koncu se vrne v Bruselj, v dom Boullockovih, kjer s pomočjo profesorja Doriforda in njegovega detektorja resnice odkrije prevaranta in resničnega gospoda Boullocka vrne k svoji ženi.[3]

Liki[uredi | uredi kodo]

Liki, ustvarjeni posebej za predstavo, vključujejo Mohameda El Bazoula, dva zlobca, Prosperja in Julesa, Indijca, Aztapopotitirolidacatapelta, Čou Či Fouja in Čanga ter dva tibetanska bhikhava.[navedi vir]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Benoit Mouchart and François Rivière, Hergé, un portrait intime du père de Tintin (Paris, 2011), electronic edition with unnumbered pages.
  2. 2,0 2,1 Benoit Peeters, Hergé, Son of Tintin, translated by Tina A. Kover (Baltimore: The Johns Hopkins University Press, 2012), pp. 130-131.
  3. 3,0 3,1 3,2 Bob Garcia, Tintin, le Diable et le Bon Dieu (Paris, 2018), electronic edition with unnumbered pages.