Andrej Grabrovec

Andrej Grabrovec
Andrej Grabrovec
Rojstvo	26. maj 1959 (64 let); Maribor
Državljanstvo	Slovenija; SFRJ
Poklic	kipar, inženir

Andrej Grabrovec (psevdonim Gaberi), slovenski kipar, * 26. maj 1959, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 1959 v Mariboru, kjer tudi obiskoval gimnazijo in leta 1985 diplomira na Visoki tehniški šoli za gradbeništvo. V sodelovanju s projektivno raziskovalnim birojem na Visoki tehniški šoli v Mariboru pod vodstvom Boruta Pečenka in Vukašina Ačanskega je idejno načrtoval in izdeloval makete za "forma vivo" v betonu. Leta 1986 je začel z dolgoletnim sodelovanjem z Livarno umetnin in Likovno akademijo v Zagrebu. Leta 1990 se je odločil za samostojni poklic in začel z izdelavo velike plastike v glini in mavcu. Leta 1993 je ustanovil srednjeevropsko civilno pobudo Harfistično omizje. Leta 2000 je postavil javno skulpturo pred Karlovo univerzo v Pragi in tako ustanovil novi projekt sodelovanja starih evropskih univerz pod imenom Evropski univerzitetni mostovi. Leta 2001 je začel izdajati časopis ga BERI za nove odnose v tretjem tisočletju.

Živi in dela v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Riše načrte, izdeluje makete, piše spoznanja ter išče rešitve za izpeljavo javnih postavitev. Pri delu povezuje umetnost in geometrijo, inženirstvo in presežno dimenzijo. V ateljejih v Mariboru in Zagrebu izdeluje velike kiparske kompozicije v glini, mavcu in lesu ter jih odliva v bron v Livarni umetnin v Zagrebu. Tematsko se ukvarja z Žensko v javnem evropskem prostoru, saj je ženska bistveno prispevala k oblikovanju evropske kulture, ženska prežeta z glasbo kot univerzalno ljubeznijo. V galeriji organizira okrogle mize, svečana zasedanja, razstave in koncerte.

Projekti[uredi | uredi kodo]

1993 civilna pobuda "Harfistično omizje"
2000 umetniški projekt "Evropski univerzitetni mostovi"
2001 časopis ga BERI
2018 film Skulpture Gaberi

Javni natečaji[uredi | uredi kodo]

1989 Maribor (Slovenija), za spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku
1990 Zagreb (Hrvaška), za spomenik Miroslava Krleže
2004 Poreč (Hrvaška), za fontano v Poreču
2017 Gradec (Avstrija), za javno postavitev skulpture

Javne postavitve[uredi | uredi kodo]

1992 Gradec (Avstrija), "Speča muza 1"
1993 izdela veliko plastiko Padec Križanega za Razkrižje
1993 Ljubljana (Slovenija), "Speča muza 2" v prostorih slovenske vlade
1994 Maribor (Slovenija) spomenik Knezu Koclju
1995 Zagreb ( Hrvaška), doprsni kip Miroslava Krleže
1996 Maribor (Slovenija) kiparska kompozicija "Dravske vile"
1997 Maribor (Slovenija), fontana "Ples vil"
2000 Praga (Češka), skulptura "Praška muza" pred Karlovo univerzo
2001 Dunaj (Avstrija), "Rektorski stol" na Tehnični univerzi na Dunaju
2002 Dunaj (Avstrija), relief "Portret Evrope" v parku Evrope
2004 Maribor (Slovenija), skulptura "Temida in Dikija" v pravni fakulteti v Mariboru
2005 Krakov (Poljska), "Most" pred novo Jagielonsko univerzo
2006 Ljubljana (Slovenija) vodna skulptura "Mati Zemlja" BTC
2007 Vilna (Litva), kiparska kompozicija "Omega" v okvirju univerze v Vilni
2007 Novigrad, Istra (Hrvaška), skulptura "Male morske deklice"
2007 Zadar (Hrvaška), "Križani za Hrvaško"
2008 Ljubljana (Slovenija), relief "Sen kresne noči"
2008 v ateljeju izdela velika Rajska vrata
2008 v ateljeju izdela veliki relief Pieta
2009 Ljubljana (Slovenija) relief "Angelci lepo pojejo"
2012 Maribor, EPK (Slovenija), postavitev Kapele univerzalne ljubezni
2013 Budimpešta (Madžarska), kiparska kompozicija Historica pred Korvinovo univerzo
2014 Novigrad (Hrvaška), postavitev bronaste skulpture "Mala morska deklica"
2015 Ljubljana (Slovenija), kiparska kompozicija "Siddharta" BTC
2017 Ljubljana (Slovenija), skulptura "Renske nimfe" BTC
2018 Maribor (Slovenija), kiparska kompozicija "Evropski univerzitetni mostovi" v Alma Mater Europaea
2018 Gradec (Avstrija), relief "Ples radosti"
2021 Ljubljana (Slovenija), postavitev javne bronaste skulpture "Vklenjena nimfa Balerina" v krožišču BTC Ljubljana
2021 Lenart v Slovenskih goricah (Slovenija), postavitev vseslovenskega spominskega obeležja "Steber državnosti s slovensko muzo pesmi" ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije
2021 Maribor (Slovenija), stalna postavitev kiparske zbirke "Ženska podoba v javnem evropskem prostoru" na površini 450 m2 v Mariboru

Razstave[uredi | uredi kodo]

Samostojne razstave[uredi | uredi kodo]

1989 Maribor (Slovenija), Univerzitetna knjižnica Maribor
1990 Varaždin (Hrvaška), razstavišče Vama
1992 Gradec (Avstrija), galerija Otto Hase
1993 Ljubljana (Slovenija), vlada Republike Slovenije
1993 Ljubljana (Slovenija), Nova Ljubljanska banka
1996 Zagreb (Hrvaška), Muzej Mimara v Zagrebu
2001 Dunaj (Avstrija), galerija Korotan Dunaj
2017 Zagreb (Hrvaška), Muzej Mimara
2019 Rogaška Slatina (Slovenija), nina Galerija

Skupinske razstave[uredi | uredi kodo]

2017 Pariz (Francija), Grand Palais - dobitnik priznanja MENTION
2019 Pariz (Francija), Grand Palais - dobitnik nagrade Arthurja Leduca, ki jo podeljuje zveza likovnih umetnikov Francije
2020 Pariz (Francija), Grand Palais

Kritike[uredi | uredi kodo]

1992 Wilhelm Steinbuk direktor Museum Graz
1993 Aleksander Bassin, direktor Mestne galerije v Ljubljani
1994 Sergej Vrišer, umetnostni zgodovinar
1997 Maja Vetrih, umetnostna zgodovinarka
1999 Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar
2003 Oswald Miedl, Akademija likovnih umetnosti Univerze v Passau
2003 Richard Vakaj, Akademija likovnih umetnosti Univerze na Dunaju
2006 Maja Vetrih, umetnostna zgodovinarka
2007 Maja Vetrih, umetnostna zgodovinarka
2008 Marjan Žnidarič, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije
2008 Mario Berdič, umetnostni zgodovinar
2011 Attila Zsigmond, direktor galerije Budapest Galeria
2017 Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar
2019 Polona Tratnik, redna profesorica
2019 Iz roda v rod, Radio Maribor
2021 predstavitev v Monografiji društva likovnih umetnikov Maribor ob 100. obletnici društva DLUM

Sklici[uredi | uredi kodo]

Ta članek o kiparju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.