Alojz Diacci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alojz Diacci
Portret
Rojstvo19. junij 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1]
Sedraž[1]
Smrt18. november 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (81 let)
Celje[1]
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Avstro-Ogrska
Poklicrudar, sindikalist, politik, partizan
Poznan posindikalni delavec

Alojz Diacci [alójz djáči], slovenski sindikalni delavec, * 19. junij 1903, Sedraž, † 18. november 1984, Celje.

Življnje in delo[uredi | uredi kodo]

Kot rudar se je priključil sindikalnemu gibanju, bil delavski zaupnik, postal član načelstva Jugoslovanske strokovne zveze in predsednik bratovske skladnice. Leta 1940 je bil med soorganizatorji ilegalne konference krščanskih socialistov v Laškem, na kateri so poudarili potrebo po povezavi s Komunistično partijo Slovenije in po enotni delavski fronti v boju proti fašizmu. Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilni borbi, postal član prvega pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Štajersko. Leta 1944 je odšel v partizane. V Kočevskem Rogu je v Bazi 80 delal v odseku za socialno skrbstvo pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Po končani vojni je bil med drugim član predsedstva Glavnega odbora sindikatov Slovenije; hkrati pa je do upokojitve še vedno delal v rudniku. Bil je tudi član Sveta Socialistične republike Slovenije.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/diacci-lojze/
  2. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]