Aleksej Aleksandrovič Starobinski
| Aleksej Aleksandrovič Starobinski | |
|---|---|
.jpg) Aleksej Aleksandrovič Starobinski (v sredini), 2014 | |
| Rojstvo | 19. april 1948[1] Moskva |
| Smrt | 21. december 2023 (75 let) Moskva |
| Bivališče |  Sovjetska zveza  Rusija |
| Državljanstvo | rusko |
| Narodnost | ruska |
| Področja | teoretična fizika, teorije gravitacije, kozmologija |
| Ustanove | Inštitut za teoretično fiziko L. D. Landaua |
| Alma mater | Državna univerza v Moskvi doktorat 1972 |
| Mentor doktorske disertacije | Jakov Borisovič Zeldovič |
| Znani študenti | Lev Abramovič Kofman |
| Poznan po | klasična teorija inflacije inflacija Starobinskega |
| Pomembne nagrade | Gruberjeva nagrada za kozmologijo (2013) |
| Spletna stran | |
| itp.ac.ru/en/persons/starobinsky-aleksei-aleksandrovich/ | |
Aleksej Aleksandrovič Starobinski (rusko Алексе́й Алекса́ндрович Староби́нский), ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Starobinski je raziskoval na področju fizike klasične in kvantne gravitacije, kozmologije in relativistične astrofizike.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Leta 1966 je končal 11-letno Fizikalno-matematično šolo št. 5 v Moskvi in tega leta začel študirati na Fizikalni fakulteti moskovske univerze. Na univerzi je študiral v eni teoretični skupini z Aleksandrom Grosbergom in Andrejem Lindejem. Doktoriral je januarja 1972.
V 1970-ih je raziskoval teorijo nastanka delcev v zgodnjem Vesolju ter nastanek delcev in sevanja iz vrtečih se črnih lukenj (1973/74), kar je predhodnica teorije Hawkingovega sevanja.[2]
Leta 1979 je med prvimi predlagal realistično in dosledno teorijo inflacije Vesolja. Njegov model (inflacija Starobinskega) je bil relativno zapleten in je sicer malo povedal kako bi se takšen proces lahko začel. Istega leta je Guth neodvisno razvil inflacijski model, ki je podal mehanizem za začetek inflacijskega obdobja – razpad lažnega vakuuma v 'mehurčke' 'pravega vakuuma', ki so se širili s svetlobno hitrostjo. Starobinski je zapazil, da bi lahko bili kvantni popravki splošne teorije relativnosti pomembni v zgodnjem Vesolju. To je v splošnem vodilo do kvadratnih ukrivljenostnih popravkov Einstein-Hilbertove akcije. Rešitev Einsteinovih enačb polja s členi kvadratne ukrivljenosti, ko so ukrivljenosti velike, lahko vodi do razpoložljive kozmološke konstante, tako da je Starobinski predlagal, da je zgodnje Vesolje prešlo de Sittrovo fazo, svojo inflacijsko dobo.[3] To je rešilo več tedanjih problemov kozmologije in je vodilo do določenih napovedi za popravke kozmičnega mikrovalovnega prasevanja ozadja, popravke, ki so jih kmalu zatem podrobno izračunali.
Skupaj z Zeldovičem je izračunal količino delcev in srednjo vrednost tenzorja energije-impulza kvantnih polj v enorodnem anizotropnem kozmološkem modelu. Skupaj s Parijskim in sodelavci je pojasnil kolebanje temperature v prasevanju ozadja.
Od leta 1997 je dopisni član Ruske akademije znanosti (RAN).
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Hawking, Stephen (1988), A Brief History of Time [Kratka zgodovina časa], Bantam Books
- Starobinski, Aleksej Aleksandrovič (1979), »Spectrum Of Relict Gravitational Radiation And The Early State Of The Universe«, JETP Lett., 30 (682) {Pisma Zh. Eksp. Teor. Fiz. 30, 719 (1979)}
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Stran A. A. Starobinskega na Inštitutu za teoretično fiziko L. D. Landaua Arhivirano 2010-06-03 na Wayback Machine. (rusko)
- Stran A. A. Starobinskega na ITP Arhivirano 2017-05-03 na Wayback Machine. (angleško)
- Stran o Alekseju Aleksandroviču Starobinskem na RAN (rusko)
- Aleksej Aleksandrovič Starobinski. Podatki na »Ruski pereplet« («Русский переплет») (rusko)
| Splošno | |
|---|---|
| Znanstvene podatkovne baze | |
