Pojdi na vsebino

2060 Hiron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
2060 Hiron (asteroid) ⚷
95P/Hiron (komet)
Odkritje
OdkriteljCharles T. Kowal
Datum odkritja18. oktober 1977
Oznake
1977 UB
kentaver,[1] komet
Značilnosti tira[2]
Epoha: 18. junij 2009 (JD 2455000,5)
Odsončje18,891 AU
2,826 Gm
Prisončje8,5114 AU
1,273 Gm
13,708 a.e.
Izsrednost0,37911
18539,017 dni (50,76 let)
7,75 km/s
94,716°
Naklon tira6,9311°
209,31°
339,98°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti233 ± 14 km[3]
132–152 km[4]
Masa≈1. 1019 kg (predvidevanje) [5]
Srednja gostota
neznana
0,037–0,040 m/s²
0,070–0,075 km/s
0,2466 dni (5,918 ur) [2]
Albedo0,075 ± 0,01[3]
0,11 ± 0,02 [4]
Temperatura~75 K
Spektralni tip
B (po Tholenu),
Cb (po SMASS) [2]
~18,7 [6]
15,6 (prisončje opozicija)
6,5[2]
0,035" (največ) [7]

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov. Zaradi nekaterih lastnosti ga prištevajo tudi med komete.

Odkritje

[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril ameriški astronom Charles Thomas Kowal 18. oktobra 1977 na Observatoriju Palomar [8]. Odkrito telo je dobilo začasno oznako 1977 UB [9]. V času odkritja je bilo telo v prisončju in je bil najbolj oddaljen znan asteroid [9] Pozneje so ga našli še na nakaterih posnetkih, ki so bili posneti celo v letu 1895. Zaradi tega so njegovo tirnico lahko precej natančno določili [8].

V prisončju je bil v letu 1945, vendar ga niso opazili, ker se je v tistih letih zelo malo opazovali nebo. Tudi plošče niso bile dovolj občutljive, da bi lahko opazili počasi se gibajoče telo [8].

Ime je dobil v letu 1979 [9] po kentavru Hironu ( grško grško Χείρων)

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

V vidnem področju in blizu infrardečega dela spektra kaže Hiron nevtralno sliko. Podoben je asteroidom asteroidom tipa C in jedru Halleyjevega kometa [10]. Podatki o ocenjeni velikosti se precej razlikujejo. Lebofsky je ocenil, da ima Hiron premer okoli 180 km [4]. Ocene v 90. letih so bile bliže vrednosti 150 km [2][4]. Meritve med okultacijo iz leta 1993 so kazale na premer okoli 180 km [4]. Vesoljski teleskop Spitzer je izmeril velikost premera telesa na 233 14  ±  14 km. To pomeni, da je Hiron velik približno tako kot asteroid 10199 Hariklo [3]. Okoli svoje osi se zavrti v 5,918 urah [9].

Hiron kot komet

[uredi | uredi kodo]

V februarju 1988 je svetlost Hirona nenadoma narasla za 75% [11]. To je značilnost kometov in ne asteroidov. V naslednjem letu je Hiron razvil tudi komo [11], v letu 1993 pa je kazal tudi rep [9]. Hiron se je razlikoval od drugih kometov tudi po sestavi kome. V njegovi komi ni toliko vode, kot v komah drugih kometov. Hiron je predaleč od Sonca, da bi lahko voda sublimirala v večjih količinah [10]. Hiron je uradno asteroid in komet. Takšna telesa včasih imenujejo tudi protokometi. Ker pa ima najmanj 130 km v premeru, je za komet zelo velik. Po odkritju Hirona so odkrili še druge kentavre. Med njimi so skoraj vsi klasificirani tudi kot kometi. Primer: Asteroid 60558 Eheklos kaže komo in so mu dodelili tudi oznako za komet 174P/Eheklos. Med prehodom prisončja je tudi kentaver 52872 Okiroja (Okyrhoe ) postal svetlejši.

Obstajajo pa tudi asteroidi, ki niso kentavri, pa jih prištevamo med komete glavni glavnega asteroidnega pasu. To so na primer 4015 Wilson-Harrington, 7968 Elst-Pizaro in 118401 LINEAR.

Tirnica

[uredi | uredi kodo]

Hironova tirnica ima veliko izsrednost. Njegovo prisončje je znotraj tirnice Saturna, odsončje pa je malo zunaj tirnice Urana. V modernih časih se je komet maja 720 približal Saturnu na samo 30 Gmetrov. Takrat se je velika polos njegove tirnice zmanjšala od 14,4 a.e.[12] na 13,7 a.e.[2]. Hiron je postal zanimiv, ker je to prvo telo, ki ima tirnico precej zunaj glavnega asteroidnega pasu. Kentavri nimajo stabilne tirnice. V milijonih let so zaradi težnostnih vplivov velikih planetov izvrženi iz Osončja ali pa močno spremenijo svojo tirnico [13] Hiron bo v milijonu let postal kratkoperiodični komet [14].

Reference in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Marc W. Buie (18. avgust 2007). »Orbit Fit and Astrometric record for 2060«. SwRI (Space Science Department). Pridobljeno 13. oktobra 2008.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 »JPL Small-Body Database Browser: 2060 Chiron (1977 UB)«. 28. november 2008. Pridobljeno 15. marca 2009.
  3. 3,0 3,1 3,2 Stansberry, John; Grundy, Will; Brown, Mike; Cruikshank, Dale; Spencer, John; Trilling, David; Margot, Jean-Luc (2007). »Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope« (PDF). V Barucci, M.A.; Boehnhardt, H.; Cruikshank, D.P.; Morbidelli, A. (ur.). The Solar System Beyond Neptune. The University of Arizona Press. str. 161–179. ISBN 978-0-8165-2755-7.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Groussin (Januar 2004). »Properties of the nuclei of Centaurs Chiron and Chariklo«. Astronomy and Astrophysics. 413: 1163–1175.
  5. Uporabljen polmer 116,5 km, določen z Vesoljskim teleskopom Spitzer; prostornina krogle* pri predpostavljeni gostoti 1,5 g/cm³ nam da maso (m=d*v) 9,93 ×1018kg
  6. »AstDys (2060) Chiron Ephemerides«. Department of Mathematics, University of Pisa, Italy. Pridobljeno 15. marca 2009.
  7. Meech, Karen (19. februar 1994). »The Structure of the Inner Coma of Comet Chiron: Imaging The Exopause«. Institute for Astronomy, University of Hawaii. Pridobljeno 19. oktobra 2007.
  8. 8,0 8,1 8,2 Kowal, C. T.; Liller, W.; Marsden, B.G. (1979). »The Discovery and Orbit of (2060) Chiron«. Dynamics of the solar system; Proceedings of the Symposium, Tokyo, Japan, 26-23 maj 1978. Tokyo: Reidel Publishing Co. str. 245–250. Bibcode:1979IAUS...81..245K. Pridobljeno 17. marca 2009.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Campins, H.; Telesco, C. M.; Osip, D. J.; Rieke, G. H.; Rieke, M. J.; Schulz, B. (december 1994). »The Color Temperature of (2060) Chiron: A Warm and Small Nucleus«. The Astronomical Journal. Zv. 108, št. 6. str. 2318–2322. Bibcode:1994AJ....108.2318C. doi:10.1086/117244. Pridobljeno 15. marca 2009.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. 10,0 10,1 Luu, Jane X.; Jewitt, David C. (september 1990). »Cometary activity in 2060 Chiron«. The Astronomical Journal. Zv. 100. str. 913–932. Bibcode:1990AJ....100..913L. doi:10.1086/115571. Pridobljeno 15. marca 2009.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. 11,0 11,1 Ken Croswell (Harvard University) (25. avgust 1990). »The changing face of Chiron«. New Scientist issue 1731. Pridobljeno 13. oktobra 2008.
  12. »Chiron's Osculating Elements 700AD generated with Solex 10«. Pridobljeno 16. aprila 2009.
  13. Jewitt, David C.; Delsanti, A. (2006). »The Solar System Beyond The Planets«. Solar System Update : Topical and Timely Reviews in Solar System Sciences. Springer-Praxis Ed. ISBN 3-540-26056-0. (Verzija PDF)
  14. Horner, J.; Evans, N.W.; Bailey, M. E. (2004). »Simulations of the Population of Centaurs II: Individual Objects«. Pridobljeno 28. avgusta 2008. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Predhodnik:
Komet Russell 4
(94P/Russell)
Seznam periodičnih kometov
Komet Hiron
asteroid/komet
(95P/Hiron)
Naslednik:
Komet Machholz 1
(96P/Machholz)