16 Psiha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
16 Psiha
Odkritje
OdkriteljAnnibale de Gasparis
Datum odkritja17. marec 1852 [1]
Oznake
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha: 22. oktober 2004 (JD 2453300,5)
Odsončje497,884 Gm (3,328 a.e.)
Prisončje375,958 Gm (2,513 a.e.)
436,921 Gm (2,921 a.e.)
Izsrednost0,140
1823,115 dni (4,99 let)
17,34 km/s
323,379°
Naklon tira3,095°
150,352°
228,047°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti~280 × 230 × 190 km[2][3][4][5][6]
Masa~1,7 ×1019 kg [7]
Srednja gostota
3,3 ±0,7 g/cm3[8]
~0,06 m/s2
~0,13 km/s
0,1748 dni (4,196 ur) [9]
Albedo0,120 (geometrični)
Temperatura~160 K
maks: ~280 K (+7 °C)
Spektralni tip
M
9,26 do 12,23
5,90

16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško starogrško Ψυχή: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril Annibale de Gasparis (1819 – 1882) 17. marca 1852[1]. Ime je dobil po grški ženski z imenom Psiha. Prvih 15 odkritih asteroidov je dobilo tudi svoj znak. Asteroid Psiha je prvi, ki ga ni dobil.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Psiha je največji asteroid tipa M. Ocenjuje se, da vsebuje 0,6 % vse mase asteroidnega pasu[7]. Opazovanja z radarjem [10][11] kažejo, da je sestavljen skoraj iz čiste zlitine niklja in železa. V nasprotju z ostalimi asteroidi tipa M, ne kaže znakov o prisotnosti vode na površini. Asteroid Psiha je kovinski asteroid.[12] Prisotnega je samo malo piroksena [13]. Če je asteroid Psiha ostanek večjega starševskega telesa, potem bi pričakovali, da bo na isti tirnici večje število manjših teles. Vendar Psiha ne pripada nobeni družini asteroidov [14]. Verjetno je do večjih trkov prišlo že na začetku obstoja Osončja, od takrat pa so se telesa razpršila in jim ni mogoče določiti izvora. Gostota Psihe je za kovinsko telo precej nizka. To kaže, da je asteroid zelo porozen[8]. Asteroid je verjetno velika gruča drobnega materiala, ki je zaradi privlačnosti združen.

Asteroid Psiha je po obliki precej pravilne skoraj elipsoidne oblike. Oblika svetlobne krivulje kaže, da so poli usmerjeni proti ekliptičnima koordinatama (β, λ) = (-9°, 35°) ali (β, λ) = (-2°, 215°) (10 % nenatančnost). To pa da nagib vrtilne osi 95°.

Njegov albedo je 0,120. Za pot okrog Sonca potrebuje 4,99 let. Njegova tirnica je nagnjena proti ekliptiki za 3,095°. Okrog svoje osi se zavrti v 4,196 urah.

Okultacije[uredi | uredi kodo]

Doslej so opazovali dve okultaciji. Prva je bila 22. marca 2002, druga pa 16. maja 2002.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  2. Supplemental IRAS Minor Planet Survey
  3. Dunham, D. W.; Herald, D. (2006). »Asteroid Occultations«. EAR-A-3-RDR-OCCULTATIONS-V4.1. NASA Planetary Data System. Pridobljeno 3. aprila 2007.
  4. M. Kaasalaine; in sod. (2002). »Models of Twenty Asteroids from Photometric Data« (PDF). Icarus. 159: 369. doi:10.1006/icar.2002.6907. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. junija 2011. Pridobljeno 28. oktobra 2008.
  5. Magnusson, P.; Neese, C., ur. (1996). »Asteroid Spin Vectors«. EAR-A-5-DDR-ASTEROID-SPIN-VECTORS-V4.2. NASA Planetary Data System. Pridobljeno 3. aprila 2007.
  6. A. Cellino; in sod. (2002). »Speckle interferometry observations of main belt asteroids at TNG« (PDF). Proceedings of Asteroids, Comets, Meteors - ACM 2002. International Conference: 497.
  7. 7,0 7,1 B. Vitaeau (2000). »Mass and density of asteroids (16) Psyche and (121) Hermione« (PDF). Astronomy & Astrophysics. 354: 725. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 28. oktobra 2008.
  8. 8,0 8,1 Lupishko, D. F. (2006). »On the bulk density and porosity of M-type asteroid 16 Psyche«. Solar System Research. 40 (3): 214–218. doi:10.1134/S0038094606030051. Pridobljeno 4. februarja 2007.
  9. PDS lightcurve data
  10. S.J. Ostro (1985). »Radar observations of asteroids and comets« (PDF). Astronomical Society of the Pacific, Publications. 97: 877. doi:10.1086/131619.
  11. C. Magri; in sod. (1999). »Mainbelt Asteroids: Results of Arecibo and Goldstone Radar Observations of 37 Objects during 1980-1995«. Icarus. 140: 379. doi:10.1006/icar.1999.6130.
  12. E. Merényi; in sod. (1997). »Prediction of Water in Asteroids from Spectral Data Shortward of 3 µm«. Icarus. 129: 421. doi:10.1006/icar.1997.5796.
  13. P.S. Hardersen; M.J. Gaffey; P.A. Abell (2005). »Near-IR spectral evidence for the presence of iron-poor orthopyroxenes on the surfaces of six M-type asteroids«. Icarus. 175: 141. doi:10.1016/j.icarus.2004.10.017.
  14. D.R. Davis; P. Farinella; M. Francesco (1999). »The Missing Psyche Family: Collisionally Eroded or Never Formed?«. Icarus. 137: 140. doi:10.1006/icar.1998.6037.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]