129 Antigona
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Christian Heinrich Friedrich Peters |
| Datum odkritja | 5. februar 1873[1] |
| Oznake | |
| asteroidni pas | |
| Značilnosti tira | |
| Epoha: 31. december 2006 (JD 2454100,5) | |
| Odsončje | 520,360 Gm (3,478 a.e.) |
| Prisončje | 337,731 Gm (2,258 a.e.) |
| 429,045 Gm (2,868 a.e.) | |
| Izsrednost | 0,213 |
| 1774,045 dni (4,86 let) | |
Povp. tirna hitrost | 17,39 km/s |
| 110,610° | |
| Naklon tira | 12,218° |
| 136,437° | |
| 108,207° | |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti | 125,0 km |
| Masa | 2,0×1018 kg |
Srednja gostota | ? g/cm³ |
| 0,0349 m/s² | |
| 0,0661 km/s | |
| 4,9572 h [2] | |
| Albedo | 0,164 [2] |
| Temperatura | ~164 K |
Spektralni tip | M (po Tholenu) X (po SMASS) |
| 9,71 (najsvetlejši) | |
| 7,07 | |
129 Antigona (mednarodno ime 129 Antigone, starogrško Ἀντιγόνη, latinizirano: Antigóne) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]Asteroid je 5. februarja 1873 odkril Christian Heinrich Friedrich Peters (1813–1890).[1]. Poimenovan je po Antigoni iz grške mitologije.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Asteroid Antigona obkroži Sonce v 4,86 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,213, nagnjena pa je za 12,218° proti ekliptiki. Njegov premer je približno 125,0 km, okrog svoje osi pa se zavrti v 4,96 ure.[2]
Opazovanja z radarjem so pokazala, da je sestavljen v glavnem iz zlitine železa in niklja. Verjetno izvira iz jedra telesa, ki je podobno asteroidu 4 Vesta. Te vrste teles imajo razslojeno notranjost.
Naravni sateliti
[uredi | uredi kodo]V letu 1979 so na osnovi svetlobnih krivulj poročali o verjetnem naravnem satelitu.[3] Na osnovi modelov pa so ugotovili, da ima asteroid Antigona precej pravilno obliko.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Simulacija tirnice (angleško)
