100 Hekata
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | J. C. Watson |
| Datum odkritja | 11. julij 1868[1] |
| Oznake | |
| 1955 QA | |
| asteroidni pas | |
| Značilnosti tira | |
| Epoha: 26. november 2005 (JD 2453700,5) | |
| Odsončje | 539,149 Gm (3,604 a.e.) |
| Prisončje | 386,502 Gm (2,584 a.e.) |
| 462,825 Gm (3,094 a.e.) | |
| Izsrednost | 0,165 |
| 1987,636 d (5,44 let) | |
Povp. tirna hitrost | 16,82 km/s |
| 76,006° | |
| Naklon tira | 6,430° |
| 127,343° | |
| 185,908° | |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti | 89 km[2] |
| Masa | ~1.0 ×1018 kg (ocena) |
Srednja gostota | ~2,7 g/cm³ (ocena)[3] |
| ~0,033 m/s² (ocena) | |
| ~0,054 km/s (ocena) | |
| 0,5555 d [3] | |
| Albedo | 0,192 [1] |
| Temperatura | ~154 K maks: 238K (-35° C) |
Spektralni tip | S |
| 7,67 | |
100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško starogrško Ἑκάτη: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu. Kroži na istem prostoru kot družina Higeja, vendar ni povezan z njo. Njegov albedo 0,1922 je prevelik in asteroid je drugega spektralnega tipa da bi bil član temne ogljikove družine Higeja.
Odkritje[uredi | uredi kodo]
Hekato je odkril 11. julija 1868 James Craig Watson v Ann Arborju, Michigan.[1] To je bil njegov četrti po vrsti odkriti asteroid in do tedaj stoti v Osončju. Ime je dobil po Hekati, boginji čarovništva in podzemlja v grški mitologiji, vendar obeležuje tudi stoti odkriti asteroid, saj je hekaton v grščini 100.
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Asteroid Hekata obkroži Sonce v 5,43 letih. Njegov tir ima izsrednost 0,1658, nagnjen pa je za 6,4321° proti ekliptiki. Njegov premer je 88,66 km, okrog svoje osi pa se zavrti v 13,333 urah [4].
Okultacije[uredi | uredi kodo]
Okultacijo Hekate z zvezdo so opazovali 14. julija 2003 z Nove Zelandije.
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Podatki o odkritjih asteroidov« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2008.
- ↑ »IRAS Minor Planet Survey«. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2005. Pridobljeno 14. septembra 2022.
- ↑ Parametri asteroidove svetlobne krivulje
- ↑ »Podatki pri JPL« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2008.
- PDS lightcurve data (angleško)
- G. A. Krasinsky idr (2002). »Hidden Mass in the Asteroid Belt«. Icarus. Zv. 158. str. 98.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Simulacija tirnice (angleško)