100 Hekata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
100 Hekate
MinPla Hab 100.gif
Odkritje
Odkritelj J. C. Watson
Datum odkritja 11. julij 1868[1]
Oznake
1955 QA
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 26. november 2005 (JD 2453700,5)
Odsončje 539,149 Gm (3,604 a.e.)
Prisončje 386,502 Gm (2,584 a.e.)
462,825 Gm (3,094 a.e.)
Izsrednost 0,165
1987,636 d (5,44 let)
16,82 km/s
76,006°
Naklon tira 6,430°
127,343°
185,908°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti 89 km[2]
Masa ~1.0  · 1018 kg (ocena)
Srednja gostota
~2,7 g/cm³ (ocena)[3]
~0,033 m/s² (ocena)
~0,054 km/s (ocena)
0,5555 d [3]
Albedo 0,192 [1]
Temperatura ~154 K
maks: 238K (-35° C)
Spektralni tip
S
7,67

100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško Ἑκάτη: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu. Kroži na istem prostoru kot družina Higeja, vendar ni povezan z njo. Njegov albedo 0,1922 je prevelik in asteroid je drugega spektralnega tipa da bi bil član temne ogljikove družine Higeja.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Hekato je odkril 11. julija 1868 James Craig Watson v Ann Arborju, Michigan.[1] To je bil njegov četrti po vrsti odkriti asteroid in do tedaj stoti v Osončju. Ime je dobil po Hekati, boginji čarovništva in podzemlja v grški mitologiji, vendar obeležuje tudi stoti odkriti asteroid, saj je hekaton v grščini 100.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Hekata obkroži Sonce v 5,43 letih. Njegov tir ima izsrednost 0,1658, nagnjen pa je za 6,4321° proti ekliptiki. Njegov premer je 88,66 km, okrog svoje osi pa se zavrti v 13,333 urah [4].

Okultacije[uredi | uredi kodo]

Okultacijo Hekate z zvezdo so opazovali 14. julija 2003 z Nove Zelandije.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Podatki o odkritjih asteroidov" (angleščina). Pridobljeno dne 2008-11-16. 
  2. ^ "IRAS Minor Planet Survey". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2005-12-11. 
  3. ^ Parametri asteroidove svetlobne krivulje
  4. ^ "Podatki pri JPL" (angleščina). Pridobljeno dne 2008-11-16. 
  1. PDS lightcurve data (v angleščini)
  2. G. A. Krasinsky idr (2002). "Hidden Mass in the Asteroid Belt". Icarus 158: 98. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]