Željko Joksimović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Željko Joksimović
Portret
Joksimović leta 2012
Osnovni podatki
Rojstvo20. april 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (51 let)
Beograd, SR Srbija, SFRJ
Slogipop-folk, pop
Poklicpevec, skladatelj, glasbeni pisec, skladatelj filmske glasbe
Leta delovanja1999–danes

Željko Joksimović (srbska cirilica Жељко Јоксимовић), srbski glasbenik, * 20. april 1972, Beograd.

Joksimović je pevec, skladatelj, besedilopisec, producent in multiinštrumentalist, ki igra okoli 10 različnih inštrumentov, med drugim harmoniko, saksofon, kitaro in bobne.[1] Zastopal je Srbijo in Črno goro na Pesmi Evrovizije 2004 ter s pesmijo Lane moje osvojil drugo mesto. Leta 2012 je zastopal Srbijo s pesmijo Nije ljubav stvar in se uvrstil na tretje mesto.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Začetki[uredi | uredi kodo]

Željko Joksimović se je rodil 20. aprila 1972 v Beogradu in odraščal v Valjevu. Svoj prvi mednarodni uspeh je dosegel pri dvanajstih letih, ko je v Parizu na glasbenem festivalu osvojil nagrado "Prva harmonika Evrope". Po dokončani Valjevski gimnaziji je študiral na Fakulteti glasbenih umetnosti Univerze umetnosti v Beogradu.

Leta 1998 je zmagal na festivalu Pjesma Mediterana v Budvi s pesmijo Pesma sirena. Z uspehom si je omogočil nastop na prestižnih mednarodnih festivalih v Belorusiji, kjer je osvojil dve veliki nagradi.[2]

1999–2003: Amajlija, Vreteno in 111[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 je Joksimović za založbo City Records izdal svoj prvi studijski album z naslovom Amajlija. Poleg Pesme sirena je album vseboval še sedem pesmi. Uspeh je dosegla pesem 7 godina, ki se je povzpela na prvo mesto na lestvicah pop glasbe v Srbiji in postala priljubljena tudi v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah.

Leta 2001 je izdal drugi studijski album Vreteno. Poleg naslovne pesmi so izstopale pesmi Rintam, Gadura, Petak na subotu in duet s Harisom Džinovićem Šta će meni više od toga.

Album 111, izdan leta 2002, je zasedel prvo mesto na pop lestvicah Srbije in drugih držav v regiji. Priljubljenejše pesmi so bile Drska ženo plava, Varnice in Zaboravljaš.

Leta 2003 je Joksimović napisal pesem Čija si za makedonskega pevca Tošeta Proeskega, s katero je slednji zmagal na prvi Beoviziji.

2004: Pesem Evrovizije[uredi | uredi kodo]

Joksimović na Pesmi Evrovizije 2004 v Carigradu

21. februarja 2004 je Joksimović s pesmijo Lane moje zmagal na prireditvi Evropesma-Europjesma, na kateri je Srbija in Črna gora izbirala svojega prvega evrovizijskega predstavnika po 12 letih.

Na Pesmi Evrovizije 2004 v turškem Carigradu je Joksimović osvojil drugo mesto za ukrajinsko pevko Ruslano. Pesem Lane moje je prejela nagrado Marcel Bezençon za najboljšo skladbo po izboru novinarjev in bila prodajna uspešnica v državah nekdanje Jugoslavije.

2004–2007: Po Evroviziji, IV in Platinum Collection[uredi | uredi kodo]

Po uspehu na Evroviziji je Joksimović ustanovil lastni studio Minacord Production.

Leta 2004 je Joksimović izdal priljubljen singel Leđa o leđa. Leta 2005 je zložil pesem Jutro za pevko Jeleno Tomašević, ki je z njo zmagala na Beoviziji in dosegla drugo mesto na evrovizijskem izboru Evropesma-Europjesma. Oktobra istega leta je zložil in posnel duet I Live my Life For You z avstrijsko pevko Tamee Harrison.

Decembra 2005 je izdal svoj četrti album IV (Ima nešto u tome što me nećeš), ki je bil prodan v več kot 500 000 izvodih. V sodelovanju s produkcijsko hišo Kobra film je zložil glasbo za film Ivkova slava.

Leta 2006 je Joksimović za bosansko skupino Hari Mata Hari zložil pesem Lejla, s katero je Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije 2006 zasedla tretje mesto. Joksimović je prejel nagrado za najboljšo skladbo po izboru ostalih sodelujočih skladateljev.

2008–2011: Gostitelj Evrovizije in Ljubavi[uredi | uredi kodo]

Željko Joksimović in Jovana Janković med prvim polfinalom Pesmi Evrovizije 2008 v Beogradu

V začetku leta 2008 je Joksimović zložil pesem Oro, s katero je Jelena Tomašević zmagala na evrovizijskem izboru. Po zaslugi zmage Marije Šerifović leto predtem je Pesem Evrovizije 2008 potekala v Srbiji; 24. marca je Radiotelevizija Srbije oznanila, da bo Joksimović skupaj z Jovano Janković vodil prireditev. Pesem Tomaševićeve je s 160 točkami osvojila šesto mesto.

Po letu glasbenega premora je novembra 2009 izdal album Ljubavi, imenovan po istoimenskem singlu, ki je dosegel velik uspeh v Srbiji in sosednjih državah.

2012: Evrovizijski povratek[uredi | uredi kodo]

Joksimović je zastopal Srbijo na Pesmi Evrovizije 2012 v Bakuju v Azerbajdžanu s pesmijo Nije ljubav stvar. Avtor glasbe je bil Joksimović sam, medtem ko sta besedilo napisala Marina Tucaković in Miloš Roganović. Obstajala je tudi angleška različica pesmi z naslovom Synonym, katere besedilo je napisala Ljilja Jorgovanović. Pesem je na tekmovanju zasedla tretje mesto.

2012–danes[uredi | uredi kodo]

Leta 2013 je Joksimović izdal singel Ludak kao ja. Naslednje leto je posnel duet Zabluda s hrvaškim pevcem Tonyjem Cetinskim. Leta 2015 je izdal album VII, ki je vseboval 14 pesmi, vključno s tema singloma.

Na povabilo Radiotelevizije Črne gore je za pevca Nenada Kneževića Kneza napisal pesem Adio, s katero je slednji zastopal Črno goro na Pesmi Evrovizije 2015 na Dunaju. Pesem, ki obstaja v srbski, angleški in francoski izvedbi, je v finalu zasedla 13. mesto.

Julija 2017 je objavil pesem Milimetar. Leta 2018 je z Emino Jahović posnel duet Dva aviona. Istega leta je izdal tudi singla Ponelo me in Menjaj pesmu. Februarja 2019 je objavil pesem Možda je to ljubav.

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Joksimović je od leta 2012 poročen s televizijsko voditeljico Jovano Joksimović (rojeno Janković), s katero ima sina, rojenega leta 2014, in dvojčici, rojeni leta 2017. Iz prvega zakona ima še eno hčer.[3]

Poleg srbščine tekoče govori grško, rusko, angleško, francosko in poljsko.[4] Njegov brat je igralec Saša Joksimović.

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Studijski albumi[uredi | uredi kodo]

  • Amajlija (1999, City Records)
  • Vreteno (2001, City Records)
  • 111 (2002, City Records)
  • IV (2005, City Records)
  • Ljubavi (2009, Minacord)
  • VII/Željko Joksimović (2015, Minacord)

Albumi v živo[uredi | uredi kodo]

  • Beogradska Arena Live (2008, Minacord)
  • Dva sveta - Koncert Sava Centar (2017, Minacord)

Kompilacije[uredi | uredi kodo]

  • The best of Željko Joksimović (2003/2005)
  • Platinum Collection (2007)
  • Ultimate Collection (2010)

Singli[uredi | uredi kodo]

  • Leđa o leđa (2004, City Records)
  • Lane moje (2004, PGP RTS/Warner Music Austria)
  • I live my life for you (2005, Warner Music)
  • Devojka (2007, Minacord)
  • Nije do mene (2007, Minacord)
  • Ono naše što nekad bejaše (2008, Minacord)
  • Dođi sutra (2010, Minacord)
  • Nije ljubav stvar (2012, Minacord)
  • Ludak kao ja (2013, Minacord)
  • Ranjena zver (2015, Minacord)
  • Milimetar (2017, Minacord)
  • Ponelo me (2018, Minacord)
  • Menjaj pesmu (2018, Minacord)
  • Možda je to ljubav (2019, Minacord)

Dueti[uredi | uredi kodo]

Filmska glasba[uredi | uredi kodo]

  • Ivkova slava, (Željko Joksimović, Jelena Tomašević & Nikola Kojo) (2005, Minacord – City Records)
  • Ranjeni Orao (2009, Minacord – City Records)

Druge skladbe[uredi | uredi kodo]

  • 2003: Toše ProeskiČija si
  • 2005: Nava Medina – Malah Shomer
  • 2005: Jelena Tomašević – Jutro
  • 2006: Hari Mata Hari – Lejla
  • 2008: Jelena Tomašević – Oro
  • 2008: Eleftheria ArvanitakiTo Telos mas Des
  • 2008: Melina AslanidouPoso
  • 2008: Nikola Tesla (instrumentalna)
  • 2009: Halid BešlićMiljacka
  • 2011: Lepa BrenaBiber
  • 2011: Lepa Brena – Ne bih bila ja
  • 2013: Saša Kapor – Hotel Jugoslavija
  • 2014: KnezAdio

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Dženan Lončarević pitao Željka Joksimovića koliko instrumenata svira, odgovor će vas oduševiti!«. telegraf.rs (v srbščini). Pridobljeno 28. avgusta 2019.
  2. »Biografija | Željko Joksimović – zvanična web prezentacija«. zeljkojoksimovic.rs (v srbščini). Pridobljeno 27. avgusta 2019.
  3. »Željko Joksimović«. Biografija.org (v srbščini). 21. september 2017. Pridobljeno 27. avgusta 2019.
  4. »Željko Joksimović: Ne promatram se kao da sam zgodan!«. Dnevnik.hr (v hrvaščini). 11. december 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]