Saksofon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Altovski
Altovski saksofon
Tenorski
Tenorski saksofon
Sliki nista v razmerju

Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike. Skonstruiral ga je Belgijec Adolphe Sax kot nadomestek za nekatera lesena pihala in kovinska trobila. Sestavljen je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenika, ki igra na ta inštrument imenujemo saksofonist. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem razpona dobljenih tonov ločimo več vrst saksofonov.

Pogosti[uredi | uredi kodo]

Redki[uredi | uredi kodo]

Opis in igranje[uredi | uredi kodo]

Pisani razpon večine saksofonov

Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim ofikleida, na katero je namestil ustnik basovskega klarineta. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.[2]

Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., flavta in fagot sta v nizkem registru šibka in ne zmoreta glasnih tonov, oboa je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.

Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v notah vselej zapisan od malega b do f3 (seveda z izjemami za virtuoze), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.

Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od kontra Des do g3. V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v jazzovskih in plesnih ansamblih, vojaških godbah in ansamblih zabavne glasbe.

Na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Prvi saksofon se je na Slovenskem pojavil leta 1923. Za prvi slovenski jazzovski orkester imenovan Original Jazz Negode ga je priskrbel tržaški pianist Miljutin Negode, igral pa ga je klarinetist Janko Gregorc.[3]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Stephen Cottrell (1 January 2012). The Saxophone. Yale University Press. str. 84, 191. ISBN 0-300-10041-8.
  2. Stephen Cottrell (1 January 2012). The Saxophone. Yale University Press. str. 24, 44–45. ISBN 0-300-10041-8.
  3. Jasna Drobne (30. marec 2008). "Jazz". Pridobljeno dne 18. maj 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]