Štiriindvajset zgodovin
Štiriindvajset zgodovin (kitajsko: 二十四史; pinjin: Èrshísì Shǐ), znane tudi kot Prave zgodovine (kitajsko: 正史; pinjin: Zhèngshǐ), so uradne zgodovine kitajskih dinastij od obdobje od najzgodnejše dinastije leta 3000 pr. n. št. do dinastije Ming v 17. stoletju.
Sima Čjan, uradnik dinastije Han, je v svojih Zapisih velikega zgodovinarja postavil številne standarde tega žanra, vendar je bila oblika Zgodovin določena šele veliko pozneje. Začenši z dinastijo Tang je vsaka dinastija ustanovila državni urad za pisanje zgodovine svojega predhodnika z uporabo uradnih dvornih zapisov, delno zato, da bi vzpostavila lastno povezavo s preteklostjo. Komplet Zgodovin, kot je bil zbran in urejen v dinastiji Čing, vsebuje 3213 zvezkov in približno 40 milijonov besed. Velja za enega najpomembnejših virov podatkov o kitajski zgodovini in kulturi.[1][2]
Naslov Štiriindvajset zgodovin je iz leta 1775 v 40. letu vladavine cesarja Čjanlonga. Takrat je bil urejen zadnji zvezek, Zgodovina Minga, in zaključen celoten sklop zgodovin.
Seznam[uredi | uredi kodo]
Podedovana dela[uredi | uredi kodo]
Podedovana dela so dela, ki jih je začel pisati nek zgodovinar, dokončal pa njegov dedič, običajno iz naslednje generacije.
- Zapise velikega zgodovinarja je začel pisati Sima Tan in dokončal njegov sin Sima Čjan.
- Knjigo Hana sta od Ban Biaa podedovala sin Ban Gu in hči Ban Džao.
- Knjigo Lianga in Knjigo Čena je od Jao Čaja podedoval sin Jao Silian.
- Knjigo Severnega Čija je od Li Delina podedoval sin Li Biajao.
- Zgodovino južnih dinastij in Zgodovino severnih dinastij je od Li Dašija podedoval sin Li Janšov.
Sorodna dela[uredi | uredi kodo]
Po padcu dinastije Čing so poskušali ustvariti nove tradicionalne zgodovine, ki bodisi nikoli niso bile splošno sprejete kot del uradnega zgodovinskega kanona ali pa so ostale nedokončane.
| Naslov | Dinastija | Glavni avtor | Leto kompilacije | Komentar |
|---|---|---|---|---|
| Nova zgodovina Juana 新元史 |
Dinastija Juan | Ke Šaomin (Republika Kitajska) |
1920 | Del Petindvajsetih zgodovin (二十五史) |
| Osnutek zgodovine Činga 清史稿 |
Dinastija Čing | Džao Eršun (Republika Kitajska) |
1927 |
Sodobni poskusi ustvarjanja uradne zgodovine Činga[uredi | uredi kodo]
Leta 1961 je vlada Tajvana v počastitev 50. obletnice razglasitve Republike Kitajske objavila Zgodovino Činga, ki je Osnutku zgodovine Činga dodala 21 poglavij in revidirala mnoga obstoječa poglavja, da bi obsodila Ljudsko republiko Kitajsko kot nelegitimen, prevarantski režim. Prav tako je odstranila odlomke, ki so bili slabšalni do šinhajske revolucije leta 1911.[5] Ta izdaja ni bila splošno sprejeta kot uradna zgodovina Činga, ker je bila napisana prenagljeno, motivirana s političnimi cilji, in ni popravila večine znanih napak v Osnutku zgodovine Činga.[6]
Drug projekt, s katerim so poskušali napisati novo zgodovino Činga, ki bi vključevala nova gradiva in izboljšave v zgodovinopisju, je trajal od leta 1988 do 2000. Objavljenih je bilo le 33 poglavij od predvidenih 500.[6] Projekt je bil opuščen po vzponu pan-zelene koalicije, ki v Tajvanu vidi entiteto, tako kulturno kot politično ločeno od celinske Kitajske. S tega stališča ni dolžnost tajvanskega režima pisati zgodovino dinastije Čing.
Leta 1961 je Ljudska republika Kitajska prav tako poskušala dokončati zgodovino Činga, vendar je bilo zgodovinarjem zaradi kulturne revolucije to onemogočeno.[7]
Leta 2002 je Ljudska republika Kitajska ponovno napovedala, da bo dokončala zgodovino Činga.[8] Projekt je bil odobren leta 2003.[9] Vodil ga je zgodovinar Daj Ji.[10] Projekt, ki naj bi bil dokončan v desetih letih,[11] je utrpel več zamud, zaradi česar je bil dokončanje prvega osnutka prestavljeno na leto 2016.[12] Oblasti so aprila 2020 poročale, da se rezultati projekta pregledujejo.[13]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Ch 49, "Standard Histories," in Endymion Wilkinson. Chinese History: A New Manual. Cambridge, MA: Harvard University Asia Center, Harvard-Yenching Institute Monograph Series, 2012. ISBN 9780674067158.
- ↑ "Standard Histories". Googlebook.
- ↑ Hill, John E. (2009) Through the Jade Gate to Rome: A Study of the Silk Routes during the Later Han Dynasty, 1st to 2nd Centuries CE. BookSurge, Charleston, South Carolina. ISBN 978-1-4392-2134-1.
- ↑ Xu Elina-Qian, p. 23.
- ↑ 台灣版《清史》一年速成 筆墨官司幾上幾下. big5.huaxia.com (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2014. Pridobljeno 12. aprila 2018.
- ↑ 6,0 6,1 Chen, Hsi-yuan (2004). »Last chapter unfinished: The making of the official Qing History and the crisis of Traditional Chinese Historiography«. Historiography East and West. 2 (2): 173–204. doi:10.1163/157018606779068306. ISSN 1570-1867. S2CID 153377177.
- ↑ Wilkinson, Endymion (2012). Chinese history: a new manual. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Asia Center. str. 834–5. ISBN 978-0674067158.
- ↑ Huáiràng, Yuè (3. april 2019). 新修《清史》已进入稿件通读阶段，预计今年出版问世. Péngpài Xīnwén 澎湃新闻 (v kitajščini). Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2019.
- ↑ Mao, Liping; Ma, Zhao (2012). »"Writing History in the Digital Age": The New Qing History Project and the Digitization of Qing Archives«. History Compass. 10 (5): 367–374. doi:10.1111/j.1478-0542.2012.00841.x.
- ↑ Chéng, Chóngdé (3. januar 2021). 戴逸先生与清史纂修前的准备工作. Guangming 光明 (v kitajščini).
- ↑ 中新社网站 (26. avgust 2003). 两岸学者聚京共商清史纂修大计 预计10年完成. 新浪军事 (v kitajščini).
- ↑ Rèn, Mǐn (18. december 2013). Sòng, Yǔchéng (ur.). »Guójiā Qīngshǐ Biānzuǎn Gōngchéng yǐ wánchéng chūgǎo« 国家清史编纂工程已完成初稿 [The first draft of the National Qing History Compilation Project has been completed]. Běijīng Xīnwén 北京新闻 (v kitajščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. decembra 2013.
- ↑ Guo, Fei (21. april 2020). Ma, Yuhong (ur.). »Dai Yi speaks on Qing history national compilation project«. Chinese Social Sciences Today. Arhivirano iz spletišča dne 14. septembra 2021.
Vir[uredi | uredi kodo]
- Xu Elina-Qian. Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan. University of Helsinki, 2005. str. 19 in 23.