Knjiga Čena

Knjiga Čena
Avtor	Jao Silian
Naslov izvirnika	陳書 (Chén shū);
Država	Dinastija Čen, Kitajska
Jezik	klasična kitajščina
Subjekt	zgodovina dinastije Čen
Datum izida	636

Knjiga Čena ali Čen šu (poenostavljeno kitajsko: 陈书; tradicionalno kitajsko: 陳書; pinjin: Chén shū) je bila uradna zgodovina dinastije Čen, ene od južnih kitajskih dinastij. Knjiga Čena je del uradnih Štiriindvajsetih zgodovin cesarske Kitajske. Sestavil jo je zgodovinar dinastije Tang Jao Silian in jo dokončal leta 636. Knjiga je zgodovinsko biografsko delo v 36 zvezkih in opisuje 33 let dolgo obdobje od začetka vladavine Čen Bašjana (cesar Vu iz Čena) do konca vladavine zadnjega vladarja dinastije Čen Šubaa (cesar Hovdžu iz Čena).^[1]^[2]

Povzetek

Čen šu je sestavljena iz 36 zvezkov biografij, vključno s 6 zvezki biografij cesarjev in 30 zvezki biografij drugih oseb. Poleg Zgodovine dinastije Čen in starejšega osnutka, ki sta ga sestavila Jaov oče in sin, zgodovinski viri Čen šuja vključujejo osem zvezkov Zapisov o življenju Jongdinga, triindvajset zvezkov Zapisov o življenju Tjandžjija, deset zvezkov Zapisov o življenju Tjankanga, 56 zvezkov Zapisov o življenju Tajdžjana, štiri zvezke Zapisov o življenji Džideja in drugo zgodovinsko gradivo in knjige, ki so jih napisali drugi avtorji.^[1]

Dinastija Čen je oživila gospodarstvo južne Kitajske in bila metropola za trgovce in budiste vse do Indije in jugovzhodne Azije. ^[1] Knjiga Čena je kratka v primerjavi s Knjigo Ljanga in Knjigo Suja,^[1] vendar je velik del zgodovine dinastije Čen vključen v druge knjige, na primer v Knjigo Suja. Poleg tega je kraljeva družina Čen obdržala visok politični položaj, ugled in moč v kasnejši kitajski dinastiji Tang. Čen Šuda in Čen Ji, na primer, sta uživala veliko naklonjenost cesarjev dinastije Tang. V cesarsko družino Tang je bilo poročenih veliko članov družine Čen.^[2] Šuandzang/Čen Ji je znan po svojem romanju v Indijo in se pojavlja v kitajskem epskem romanu Potovanje na zahod. Čen Ji je bil tudi "zapriseženi brat" cesarja Tajdzonga in prejel vljudnostno ime Tang Sandzang. Velik del zgodovine družine Čen se torej nadaljuje po dinastiji Čen v zgodovinah poznejših kitajskih dinastij.

Viri

Jao Silian se je pri pisanju zgodovine v veliki meri opiral na izvirni rokopis svojega očea Jao Čaja. Knjiga je eden od najpopolnejših obstoječih opisov dinastije Čen. V knjigo so vključeni tudi komentarji, vključno s tistim predsednika vlade Tanga Vej Dženga.

Razen na Jao Čajeva zgodnejša dela se je Jao Silian skliceval na sodobne sodne dnevnike Gu Jevanga (519-581) in Fu Veja (531–585) ter starejše besedilo, prav tako imenovano Čen šu, ki ga je sestavil Lu Čjong (537-586).^[3]

Obstajajo tudi druge zgodovine dinastije Čen, vključno z Dzidži tongdžjanom, napisanim v času dinastije Song.

Pisanje Knjige Čena

Jao Silianov oče Jao Ča je bil zgodovinar južnih dinastij. Jao Silian, s pravim imenom Džjan, je bil minister in pisatelj v dinastiji Čen. V dinastiji Suj je bil tajnik in dobil od cesarja ukaz, da nadaljuje pisanje zgodovine dinastij Ljang in Čen. Kasneje je za svoje dosežke v kar treh dinastijah - Čej, Suj in Tang, dobil neuradni naziv "cenjen konfucijanski učenjak".

Po očetovi smrti leta 606 je nadaljeval pisanje obeh zgodovin. Po uničenju dinastije Suj je bil v dinastiji Tang imenovan za pisca muzeja Hongven. Knjigi Ljanga in Čena je dokončal leta 636.

Vsebina

Letopisi (紀)

#	Naslov	Prevod
Zvezek 1	本紀第1 高祖上	Cesar Vu
Zvezek 2	本紀第2 高祖下	Cesar Vu
Zvezek 3	本紀第3 世祖	Cesar Ven
Zvezek 4	本紀第4 廢帝	Cesar Fej
Zvezek 5	本紀第5 宣帝	Cesar Šuan
Zvezek 6	本紀第6 後主	Čen Šubao/Hovdžu

Biografije (列傳)

#	Naslov	Prevod
Zvezek 7	列傳第1 皇后	Cesarice
Zvezek 8	列傳第2 杜僧明周文育侯安都	Du Sengming, Džov Venju, Hov Andu
Zvezek 9	列傳第3 侯瑱歐陽頠吳明徹裴子烈	Hov Tjan, Ovjang Vej, Vu Mingče, Pej Dzilje
Zvezek 10	列傳第4 周鐵虎程靈洗	Džuv Tjehu, Čeng Lingši
Zvezek 11	列傳第5 黃法𣰰淳于量章昭達	Huang Faču, Čungju Ljang, Džang Džaoda
Zvezek 12	列傳第6 胡穎徐度杜稜沈恪	Hu Jing, Šu Du, Du Leng, Šen Ke
Zvezek 13	列傳第7 徐世譜魯悉達周敷荀朗周炅
Zvezek 14	列傳第8 衡陽獻王昌南康愍王曇朗	Čen Čang, Čen Tanlang
Zvezek 15	列傳第9 宗室	Cesarska družina
Zvezek 16	列傳第10 趙知禮蔡景歷劉師知謝岐	Džao Džili, Caj Džingli, Lju Šidži, Šja Či
Zvezek 17	列傳第11 王沖王通袁敬	Vang Čong, Vang Tong, Juan Džing
Zvezek 18	列傳第12 沈眾袁泌劉仲威陸山才王質韋載	Šen Džong, Juan Mi, Lju Džongvej, Lu Šancaj, Vang Dži, Vej Dzaj
Zvezek 19	列傳第13 沈炯虞荔馬樞	Šen Džjong, Ju Li, Ma Šu
Zvezek 20	列傳第14 到仲舉韓子高華皎	Dao Džongju, Han Dzigao, HUa Džjao
Zvezek 21	列傳第15 謝哲蕭乾謝嘏張種王固孔奐蕭允	Šja Dže, Šjao Čjan, Vang Gu, Kong Huan, Šjao Jun
Zvezek 22	列傳第16 陸子隆錢道戢駱牙	Lu Dzilong]], Čjan Daodži, Luo Ja
Zvezek 23	列傳第17 沈君理王瑒陸繕	Šen Džunli, Vang Jang, Lu Šan
Zvezek 24	列傳第18 周弘正袁憲	Džov Hongdženg, Juan Šjan
Zvezek 25	列傳第19 裴忌孫瑒	Pej Dži, Sun Jang
Zvezek 26	列傳第20 徐陵	Šu Ling
Zvezek 27	列傳第21 江總姚察	Džjang Dzong, Jao Ča
Zvezek 28	列傳第22 世祖九王高宗二十九王後主諸子	Devet princev Jena, Devetindvajset princev Šuana, Princi Hovdžuja
Zvezek 29	列傳第23 宗元饒司馬申毛喜蔡徵	Džuang Juanrao, Sima Šen, Mao Ši, Caj Dži
Zvezek 30	列傳第24 蕭濟陸瓊顧野王傅縡	Šjao Dži, Lu Čjong, Gu Jevang, Fu Dzaj
Zvezek 31	列傳第25 蕭摩訶任忠樊毅魯廣達	Šjao Mohe, Ren Džong, Fan Ji, Lu Guangda
Zvezek 32	列傳第26 孝行	Sinovska pobožnost
Zvezek 33	列傳第27 儒林	Konfucijanski učenjaki
Zvezek 34	列傳第28 文學	Pisatelji
Zvezek 35	列傳第29 熊曇朗周迪留異陳寶應	Šjong Tanlang, Džov Di, Lju Ji, Čen Baojing
Zvezek 36	列傳第30 始興王叔陵新安王伯固	Čen Šuling, princ Šišinga, Čen Bogu, princ Šinana

Sklici

1 2 3 4 Book of Chen
1 2 Book of Tang
↑ Chaussende (2015), str. ;44–45.

Vira

Chaussende, Damien (2015). »Chen shu 陳書如«. V Dien, Albert E.; Chennault, Cynthia Louise; Knapp, Keith Nathaniel; Berkowitz, Alan J. (ur.). Early Medieval Chinese Texts: A Bibliographical Guide. Berkeley, CA: Institute of East Asian Studies University of California. str. 44–47.
Wu, Huaiqi; Chi, Zhen (2018). An Historical Sketch of Chinese Historiography (e-book). Berlin: Springer. str. 276–277.

[:0-1] 1 2 3 4 Book of Chen

[:1-2] 1 2 Book of Tang

[FOOTNOTEChaussende201544–45-3] Chaussende (2015), str. ;44–45.

[1]

[2]

[3]