Dinastija Ljang

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ljang
502–557
Dinastija Ljang ter Zahodni in Vzhodni Vej po letu 534
Dinastija Ljang ter Zahodni in Vzhodni Vej po letu 534
StatusCesarstvo
Glavno mestoDžjankang (502–552, 555–557)
Džjanling (552–555)
Vladamonarhija
Cesar 
• 502–549
Vu
• 549–551
Džjanven
• 552–555
Juan
• 555–557
Džing
Zgodovina 
• ustanovitev
30. april[1] 502
• padec Džjankanga
24. april 549[2]
• padec Džjanlinga
7. januar 555[3]
• cesar Džing prepusti prestol Čen Bašjanu
16. november 557
• ukinitev
16. november 557
Valutakovanci različnih kitajskih dinastij
+
Predhodnice
Naslednice
Južni Či
Dinastija Čen
Severni Či
Zahodni Vej
Zahodni Ljang (555–587)
Danes del Kitajska
Vietnam

Dinastija Ljang (kitajsko: 梁朝; pinjin: Liáng Cháo), znana tudi kot Južni Ljang (kitajsko: 南梁; pinjin: Nán Liáng) ali Šjao Ljang (kitajsko: 萧梁; pinjin: Xiāo Liáng) je bila kitajska cesarska dinastija, tretja od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij. Njena predhodnica je bila dinastija Južni Či, naslednica pa dinastija Čen. Glavno mesto dinastije je bil Džjankang na ozemlju sodobnega Nandžinga. Ustanovitelj dinastije je bil Šjao Jan iz klana Šjao, ki je najprej prevzel oblast v Južnem Čiju. Po odstavitvi cesarja Čija je zavladal kot cesar Vu Di in vladal je 47 let.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 548 sta se princ Henana Hov Džing in princ Linheja Šjao Džengde, nečak in dedič cesarja Vuja iz Ljanga, uprla. Hov Džing je na cesarski prestol posedel Šjao Džengdeja in ga naslednje leto odstavil in ubil. Cesarja Vuja je zaprl v hišni pripor in sam prevzel oblast. V cesarjevem imenu je razpustil vojaške enote, ki so mu nasprotovale. Leta 550 je cesar Vu umrl. Hov Džing je na njegovo mesto postavil cesarjevega tretjega sina Džjanvena, ki je bil prav tako v hišnem priporu. Vse tiste, ki se mu niso hoteli pokoriti, je poskušal zatreti.

Princi Ljanga Hov Džinga niso poskušali odstraniti z oblasti, ampak so se med seboj bojevali za oblast in celo ubijali.

Leta 551 je Hov Džing prisilil cesarja Džjanvena, da je odstopil v korist svojega pranečaka Šjao Donga. Cesarja je nato ubil, Šjao Donga pa prisilil k odstopu v njegovo korist. Hov Džing je nato ustanovil dinastijo, znano kot Han. Leta 552 je dinastijo Han uničil Šjao Ji in zase zahteval cesarski naslov. Kot cesar Juan je svojim podrejenim ukazal, da ubijejo Šjao Donga in njegova mlajša brata. Hov Džingu je uspelo odstraniti Šjao Jija, vendar se je moral zato povezati z Zahodnim Vejem, ki je nato zasedel provinco Ji (Sečuan).

Leta 553 je dinastijo Ljang napadel Severni Či, da bi za cesarja postavil Šjao Tuija, nečaka cesarja Vuja, vendar mu to ni uspelo.

Ko so se odnosi med cesarjem Juanom in Zahodnim Vejem poslabšali, je vojska Zahodnega Veja leta 555 oplenila Džjangling in prisilila cesarja Juana, da se preda. Po predaji so cesarja in njegove sinove pobili in za cesarja (Zahodnega) Ljanga s sedežem v Džjanglingu postavila Šjao Čaja.

Generali dinastije Ljang pod vodstvom Vang Sengbjana so nameravali za cesarja ustoličiti Šjao Fangdžija, edinega živečega sina cesarja Juana, vendar jih je vojska Severnega Čija premagala in jih prisilila, da so za cesarja priznali Šjao Juanminga, markiza Džengjana. Vang Sengbjan je bil v napadu generala Čen Bašjana ubit, Šjao Juanming pa zatem prisiljen odstopiti v korist Šjao Fangdžija. Slednji je vladal kot cesar Džing.

Čen Bašjan je leta 557 ustanovil novo močno dinastijo Čen, ki je leta 560 premagala Šjao Džuanga. Slednji je pobegnil v Severni Či in leta 570 postal princ Ljanga. Majhna in šibka država Zahodni Ljanga je obstajala do leta 587, ko jo je uničila dinastija Sui.

Leta 617 se je za cesarja Ljanga razglasil Šjao Šjan zahodnega cesarskega klana Ljang. Njegovo kraljestvo je leta 621 uničila dinastija Tang.

Portreti občasnih darovalcev[uredi | uredi kodo]

Portreti občasnih darovalcev cesarju Juanu iz Ljanga iz 6. stoletja so najzgodnejša ohranjena od teh posebej pomembnih slik. Na portretih so veleposlaniki podložnih držav in plemen v letih 516–520.[4][5] Izvirnik dela je bil izgubljen. Edina ohranjena kopija tega dela je iz obdobja dinastije Song v 11. stoletju in je trenutno shranjena v Narodnem muzeju Kitajske. Prvotno delo je obsegalo vsaj petindvajset portretov veleposlanikov. Na kopiji iz dinastije Song je dvanajst portretov in trinajst opisov odposlancev. Na sliki manjka portret veleposlanika Dangčanga.[6]

Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Heftalitov, Perzije, Baekje (Koreja), Kuče, Vaja (Japonska), Langkasuke (Malezija), Čjangov, Jarkandskega kanata, Kabadijana, Kunduzov, Balha in Mohejev.[4][7][6]

Portreti občasnih darovalcev Ljanga z opisi predstavnikov; kopija izvirnika iz obdobja dinastije Song (526-539), Narodni muzej Kitajske

Umetnostna dediščina[uredi | uredi kodo]

Grobnice številnih članov vladajoče družine Šjao se nahajajo v okolici Nandžinga.[8] Najboljši ohranjeni primeri monumentalnih kipov dinastije Ljang so verjetno ob grobnici cesarja Šjao Šjuja (vladal 475–518) vzhodno od Nandžinga.[9][10]

Cesarji[uredi | uredi kodo]

Posmrtno ime Osebno ime Obdobje vladanja Imena vladarskih obdobij
Vu Šjao Jan 502–549 Tjandžjan (天監) 502–519
Putong (普通) 520–527
Datong (大通) 527–529
Džongdatong (中大通) 529–534
Datong (大同) 535–546
Džongdatong (中大同) 546–547
Tajčing (太清) 547–549
Džjanven Šjao Gang 549–551 Dabao (大寶) 550–551
Šjao Dong 551–552 Tjandženg (天正) 551-552
Juan Šjao Ji 552–555 Čengšeng (承聖) 552–555
Šjao Juanming 555 Tjančeng (天成) 555
Džing Šjao Fangdži 555–557 Šaotaj (紹泰) 555–556
Tajping (太平) 556–557

Družinsko drevo vladarjev[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dzidži tongdžjan, vol. 145.
  2. Dzidži tongdžjan, vol. 162.
  3. Knjiga Ljanga, vol. 5.
  4. 4,0 4,1 DE LA VAISSIÈRE, ÉTIENNE (2003). »Is There a "Nationality of the Hephtalites"?«. Bulletin of the Asia Institute. 17: 127–128. ISSN 0890-4464. JSTOR 24049310.
  5. DE LA VAISSIÈRE, ÉTIENNE (2003). »Is There a "Nationality of the Hephtalites"?«. Bulletin of the Asia Institute. 17: 130, note 31. ISSN 0890-4464. JSTOR 24049310.
  6. 6,0 6,1 Lung, Rachel (2011). Interpreters in Early Imperial China (v angleščini). John Benjamins Publishing. str. 29, n.14, 99. ISBN 978-90-272-2444-6.
  7. Ge, Zhaoguang (Professor of History, Fudan University, China) (2019). »Imagining a Universal Empire: a Study of the Illustrations of the Tributary States of the Myriad Regions Attributed to Li Gonglin« (PDF). Journal of Chinese Humanities. 5: 128.
  8. »Mausoleum Stone Carvings of Southern Dynasties in Nanjing«. chinaculture.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2011.
  9. Albert E. Dien, «Six Dynasties Civilization». Yale University Press, 2007 ISBN 0-300-07404-2. Partial text on Google Books. P. 190. A reconstruction of the original form of the ensemble is shown in Fig. 5.19.
  10. 梁安成康王萧秀墓石刻 Arhivirano 2013-10-19 na Wayback Machine. (Sculptures at the Tomb of Xiao Xiu) (kitajsko) (description and modern photos)

Viri[uredi | uredi kodo]