Pojdi na vsebino

Knjiga Hana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Book of Han
Tradicionalno kitajsko漢書
Poenostavljeno kitajsko汉书

Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr. n. št. do padca cesarja Vang Manga leta 23 n. št.[1]

Knjigo je napisal Ban Gu (32–92 n. š.), sodni uradnik Vzhodnega Hana, s pomočjo svoje sestre Ban Džao, in je nadaljevanje dela njunega očeta Ban Biaa. Delo se po obliki zgleduje po Sima Čjanovih Zapisih velikega zgodovinarja[2] in se od njih razlikuje po tem, da obravnava zgodovino cele dinastije. Knjiga Hana je najboljši, za nekatera področja, kot je književnost, tudi edini vir podatkov. Drugo zgodovinsko delo, Knjiga Kasnejšega Hana, pokriva obdobje Vzhodnega Hana od leta 25 do 220. n. št. Knjigo je v 5. stoletju napisal Fan Je (398–445 n. št.).

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Knjiga Hana se je razvila iz nadaljevanja Zapisov velikega zgodovinarja Sime Čjana, ki ga je začel pisati Ban Gujev oče Ban Biao na začetku dinastije Vzhodni Han. Njegovo delo se običajno imenuje Poznejša izročila, kar nakazuje, da je bilo mišljeno kot nadaljevanje Zapisov velikega zgodovinarja. Drugi učenjaki tistega časa, vključno z Liu Šinom in Jang Šjongom, so prav tako delali na nadaljevanju Simove zgodovine. Po smrti Ban Biaa je bil njegov najstarejši sin Ban Gu nezadovoljen s tem, kar je napisal njegov oče, in začel pisati novo zgodovino, ki se je začela z začetkom dinastije Han. Ban Gu je s tem uvedel novo obliko dinastične zgodovine, imenovano džidžuanti, ki naj bi postala model kasnejših uradnih zgodovin.

Za obdobja, ki so se prekrivala, je Ban Gu skoraj dobesedno prevzel besedilo Sima Čjana in ga v nekaterih primerih razširil. V besedilo je vključil nekaj tistega, kar je napisal njegov oče, čeprav je težko vedeti, koliko. Končno besedilo je obsegalo 100 zvezkov in je vključevalo eseje o pravu, znanosti, geografiji in književnosti. Ban Gujeva mlajša sestra Ban Džao je knjigo končala leta 111, 19 let po tem, ko je Ban Gu umrl v zaporu. Sama po sebi izjemna učenjakinja, za katero se domneva, da je napisala zvezke 13–20 (osem kronoloških tabel) in 26 (traktat o astronomiji), slednjega s pomočjo Ma Šuja. Tako kot pri Zapisih velikega zgodovinarja je bil Džang Čjan, ugledni kitajski general, ki je potoval na zahod, ključni vir kulturnih in družbeno-ekonomskih podatkov o zahodnih regijah, zapisanih v 96. zvezku.

Besedilo na strani 21 vsebuje opis koledarskega sistema s trojno skladnostjo, ki ga je razvil Liu Šin.

Ban Gujeva zgodovina je postavila standard za pisanje zgodovin poznejših kitajskih dinastij in je danes referenca za zgodovino dinastije Han. Knjiga Hana skupaj z Zapisi Velikega zgodovinarja, Zapisi treh kraljestev in Knjigo Kasnejšega Hana velja za eno od štirih zgodovin kanona Štiriindvajset zgodovin Kitajske.

Letopisi

[uredi | uredi kodo]

Letopisi (dži) obsegajo dvanajst zvezkov. Biografije cesarjev so pisane strogo po letih in vsebujejo tudi kronološki pregled večine pomembnih dogodkov, kot jih je videl cesarski dvor.

# Zvezek Kitajski naslov Poslovenjen naslov
001 Zvezek 1 (1. del), Zvezek 1 (2. del) 高帝紀 Letopisi cesarja Gaodzuja, 206–195 pr. n. št.
002 Zvezek 2 惠帝紀 Letopisi cesarja Huija, 194–188 pr. n. št.
003 Zvezek 3 高后紀 Letopisi cesarice Lu Dži (regentke 195–180 BCE)
004 Zvezek 4 文帝紀 Letopisi cesarja Vena, 179–157 pr. n. št.
005 Zvezek 5 景帝紀 Letopisi cesarja Džinga, 156–141 pr. n. št.
006 Zvezek 6 武帝紀 Letopisi cesarja Vuja, 140–87 pr. n. št.
007 Volume 7 昭帝紀 Letopisi cesarja Džaoja, 86–74 pr. n. št.
008 Zvezek 8 宣帝紀 Letopisi cesarja Šuana, 73–49 pr. n. št.
009 Zvezek 9 元帝紀 Letopisi cesarja Juana, 48–33 pr. n. št.
010 Zvezek 10 成帝紀 Letopisi cesarja Čenga, 32–7 pr. n. št.
011 Zvezek 11 哀帝紀 Letopisi cesarja Aja, 6–1 pr. n. št.
012 Zvezek 12 平帝紀 Letopisi cesarja Pinga, 1 pr. n. št. – 5 n. št.

Kronološke preglednice

[uredi | uredi kodo]

Kronološke preglednice (biao) pomembnih oseb obsegajo osem zvezkov.

# Zvezek Kitajski naslov Poslovenjen naslov
013 Zvezek 13 異姓諸侯王表 Preglednica plemstva, nepovezanega cesarskim klanom
014 Zvezek 14 諸侯王表 Preglednica plemstva, povezanega cesarskim klanom
015 Zvezek 15 王子侯表 Preglednica sinov plemičev
016 Zvezek 16 高惠高后文功臣表 Preglednica zaslužnih uradnikov med vladavino (cesarjev) Gaoja, Huija, Vena in cesarice Gao
017 Zvezek 17 景武昭宣元成功臣表 Preglednica zaslužnih uradnikov med vladavino (cesarjev) Džinga, Vuja, Džaoja, Šuana, Juana in Čenga
018 Zvezek 18 外戚恩澤侯表 Preglednica plemičev iz družin cesarjevih soprog
019 Zvezek 19 百官公卿表 Preglednica rangov plemičev in vladnih uradnikov
020 Zvezek 20 古今人表 Ugledne osebe od nekdaj do danes

Razprave

[uredi | uredi kodo]

Razprave (dži, spomini) obsegajo deset zvezkov in razpravljajo o posameznih področjih delovanja države.

# Zvezek Kitajski naslov Poslovenjen naslov
021 Zvezek 21 律曆志 Razprava o ritmu in koledarju
022 Zvezek 22 禮樂志 Razprava o obredih in glasbi
023 Zvezek 23 刑法志 Razprava o kaznovanju in pravu
024 Zvezek 24 (1. del), Zvezek 24 (2. del) 食貨志 Razprava o živilih
025 Zvezek 25 (1. del), Zvezek 25 (2. del) 郊祀志 Razprava o žrtvovanjih
026 Zvezek 26 天文志 Razprava o astronomiji
027 Zvezek 27 (1. del), Zvezek 27 (2. del, Zvezek 27 (3. del), Zvezek 27 (4. del), Zvezek 27 (5. del) 五行志 Razprava o Vušingovih petih elementih
028 Zvezek 28 (1. del), Zvezek 28 (2. del) 地理志 Razprava o geografiji
029 Zvezek 29 溝洫志 Razprava o rekah in kanalih
030 Zvezek 30 藝文志 Razprava o književnosti

Biografije

[uredi | uredi kodo]

Džuan (dobesedno zgledna izročila, običajno prevedena kot biografije) vsebujejo sedemdeset zvezkov z biografijami pomembnih oseb. Omejujejo se na opisovanje dogodkov, ki jasno kažejo na zglednost osebe. V enem glavnem članku sta obravnavani dve ali več oseb iz istega družbenega razreda. Zadnji članki opisujejo odnose med Kitajsko in različnimi ljudstvi na mejah in onstran meja, vključno s spornimi območji Ba v današnjem Junanu, Nanjueju v današnjem Guangdongu, Guangšiju, Vietnamu in Minjueju v današnjem Fudžijanu.[3]

# Zvezek Kitajski naskov Poslovenjen naslov
031 Zvezek 31 陳勝項籍傳 Čen Šeng in Šjang Ju
032 Zvezek 32 張耳陳餘傳 Džang Er in Čen Ju
033 Zvezek 33 魏豹田儋韓王信傳 Vej Bao, Tjan Dan in kralj Han Šin
034 Zvezek 34 韓彭英盧吳傳 Han, Peng, Jing, Lu in Vu, Peng Jue, Jing Bu, Lu Van in Vu Rui
035 Zvezek 35 荊燕吳傳 Princi Džing, Jan in Vu
036 Zvezek 36 楚元王傳 Juan, princ Čuja, Liu Šjang in Liu Šin
037 Zvezek 37 季布欒布田叔傳 Dži Bu, Luan Bu in Tian Šu
038 Zvezek 38 高五王傳 pet sinov cesarja Gaoja
039 Zvezek 39 蕭何曹參傳 Šjao He in Cao Šen
040 Zvezek 40 張陳王周傳 Džang Liang, Čen Ping, Vang Ling in Džov Bo
041 Zvezek 41 樊酈滕灌傅靳周傳 Fan Kuaj, Li Šang, Teng, Guan, Fu Kuan, Džin Še in Džov Šue
042 Zvezek 42 張周趙任申屠傳 Džang Cang, Džov Čang, Džao Jao, Ren Ao in Šentu Džja
043 Zvezek 43 酈陸朱劉叔孫傳 Li Jidži, Lu Gu, Džu Džjan, Lou Džing in Šušun Tong
044 Zvezek 44 淮南衡山濟北王傳 kralji Huainana, Hengšana in Džibeja
045 Zvezek 45 蒯伍江息夫傳 Kuaj Tong, Vu Bej, Džjang Čong in Šifu Gong
046 Zvezek 46 萬石衛直周張傳 gospodje Vana, Veja, Džija, Džova in Džasnga
047 Zvezek 47 文三王傳 trije sinovi cesarja Vena
048 Zvezek 48 賈誼傳 Džja Ji
049 Zvezek 49 爰盎晁錯傳 Džuan Ang in Čao Cuo
050 Zvezek 50 張馮汲鄭傳 Zhang Šidži, Feng Tang, Dži An in Dženg Dangši
051 Zvezek 51 賈鄒枚路傳 Džja Šan, Dzuov Jang, Mei Čeng in Lu Venšu
052 Zvezek 52 竇田灌韓傳 Dou Jing, Tian Fen, Guan Fu in Han Anguo
053 Zvezek 53 景十三王傳 trinajst sinov cesarja Džinga
054 Zvezek 54 李廣蘇建傳 Li Guang in Du Džjan
055 Zvezek 55 衛青霍去病傳 Vej Čing in Huo Čubing
056 Zvezek 56 董仲舒傳 Dong Džongšu
057 Zvezek 57 (1. del),
Zvezek 57 (2. del)
司馬相如傳 Sima Šjangru
058 Zvezek 58 公孫弘卜式兒寬傳 Gongsun Hong, Bu Ši in Er Kuan
059 Zvezek 59 張湯傳 Džang Tang
060 Zvezek 60 杜周傳 Du Džov
061 Zvezek 61 張騫李廣利傳 Džang Čjan in Li Guangli
062 Zvezek 62 司馬遷傳 Sima Čjan
063 Zvezek 63 武五子傳 pet sinov cesarja Vuja
064 Zvezek 64 (1. del),
Zvezek 64 (2. del)
嚴朱吾丘主父徐嚴終王賈傳 Jan Džu, Džu Majčen, Vučju Šouvang, Džufu Jan, Šu Jue, Jan An, Džong Džun, Vang Bao in Džja Džuandži (dva dela)
065 Zvezek 65 東方朔傳 Dongfang Šuo
066 Zvezek 66 公孫劉田王楊蔡陳鄭傳 Gongsun He, Liu Čuli, Tjan Čjučjan, Vang Šin, Jang Čang, Caj Ji, Čen Vannjan in Dženg Hong
067 Zvezek 67 楊胡朱梅云傳 Jang Vangsun, Hu Džjan, Džu Jun, Mej Fu in Jun Čang
068 Zvezek 68 霍光金日磾傳 Huo Guang in Džin Midi
069 Zvezek 69 趙充國辛慶忌傳 Džao Čongguo in Šin Čingdži
070 Zvezek 70 傅常鄭甘陳段傳 Fu Džjezi, Čang Hui, Dženg Dži, Gan Jannian, Čen Tang in Duan Huidzong
071 Zvezek 71 雋疏于薛平彭傳 Jun Buji, Šu Guang in Šu Šov, Ju Dingguo, Šue Guangde, Ping Dang in Peng Šuan
072 Zvezek 72 王貢兩龔鮑傳 Vang Dži, Gong Ju, Gong Šeng, Gong Še in Bao Šuan
073 Zvezek 73 韋賢傳 Vej Šjan
074 Zvezek 74 魏相丙吉傳 Vej Šjang in Bing Dži
075 Zvezek 75 眭兩夏侯京翼李傳 Sui Hong, Šjaohou Šičang, Šjaohou Šeng, Džing Fang, Dži Feng in Li Šun
076 Zvezek 76 趙尹韓張兩王傳 Džao Guanghan, Džin Venggui, Han Janšov, Džang Čang, Vang Dzun in Vang Džang
077 Zvezek 77 蓋諸葛劉鄭孫毋將何傳 Gaj Kuanrao, Džuge Feng, Liu Fu, Dženg Čong, Sun Bao, Vudžjeng Long in He Bing
078 Zvezek 78 蕭望之傳 Šjao Vangdži
079 Zvezek 79 馮奉世傳 Feng Fengši
080 Zvezek 80 宣元六王傳 šest sinov cesarjev Šuana in Juana
081 Zvezek 81 匡張孔馬傳 Kuang Heng, Džang Ju, Kong Guang in Ma Gong
082 Zvezek 82 王商史丹傅喜傳 Vang Šang, Ši Dan in Fu Ši
083 Zvezek 83 薛宣朱博傳 Šue Šuan in Džu Bo
084 Zvezek 84 翟方進傳 Džaj Fangdžin
085 Zvezek 85 谷永杜鄴傳 Gu Jong in Du Je
086 Zvezek 86 何武王嘉師丹傳 He Vu, Vang Džja in Ši Dan
087 Zvezek 87 (1. del),
Zvezek 87 (2. del)
揚雄傳 Jang Šjong
088 Zvezek 88 儒林傳 konfucijski učenjaki
089 Zvezek 89 循吏傳 zgledni uradniki
090 Zvezek 90 酷吏傳 kruti uradniki
091 Zvezek 91 貨殖傳 oderuhi
092 Zvezek 92 游俠傳 jovšjaji
093 v93 佞幸傳 laskalci
094 Zvezek 94 (1. del),
Volume 94 (2. del)
匈奴傳 običaji Šjongnujev
095 Zvezek 95 西南夷兩粵朝鮮傳 običaji Dongjijev jugovzhoda, Juežev, Džoseonov, Nanjuejav in države Jue
096 Zvezek 96 (1. del),
Zvezek 96 (2. del)
西域傳 običaji zahodnih regij
097 Zvezek 97 (1. del),
Zvezek 97 (2. del)
外戚傳 cesarice in cesarsko sorodstvo
098 Zvezek 98 元后傳 Vang Džengdžjun
099 Zvezek 99 (1. del),
Zvezek 99 (2. del),
Zvezek 99 (3. del)
王莽傳 Vang Mang
100 Zvezek 100 (2. del),
Zvezek 100 (2. del)
敘傳 zaključek in družinska zgodovina

Omemba Japonske

[uredi | uredi kodo]

Japonsko ljudstvo se prvič v pisani zgodovini nedvoumno pojavi ravno v Knjigi Hana v 28. zvezku v Razpravi o geografiji, kjer je zapisano: "Ljudstvo Vo se nahaja onstran oceana od poveljstva Lelang. Razdeljeno je v več kot sto plemen, ki pridejo od časa do časa ponudit darila." Kasneje je zapisano, da je leta 57 južno kraljestvo Va Na poslalo odposlanca po imenu Tajfu, da bi se poklonil cesarju Guangvuju in prejel zlat pečat. Pečat je bil v 18. stoletju odkrit na severnem Kjušuju.[4] Po pisanju v Knjigi Veja se je najmočnejše kraljestvo na otočju v 3. stoletju imenovalo Jamatai in mu je vladala legendarna kraljica Himiko.

Komentarji

[uredi | uredi kodo]

Komentarji Jan Šiguja (581–645) in Su Lina so vključeni v dvorno izdajo Knjige Hana. Vang Šjangčjanov Hanšu Budžu[5] (1842–1918) vsebuje zapise številnih komentatorjev, vključno s samim Vangom. Hanšu Kuiguan Janga Šude[6] je sodoben komentar.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Notable Women of China (v angleščini). M.E. Sharpe. ISBN 978-0765619297.
  2. Bary, Wm Theodore de; Bloom, Irene (1999). Sources of Chinese Tradition: From Earliest Times to 1600 (v angleščini). Columbia University Press. ISBN 978-0231517980.
  3. Amies, Alex (2020). Hanshu Volume 95 The Southwest Peoples, Two Yues, and Chaoxian: Translation with Commentary. Project Gutenberg Self Publishing Press. str. 12–53. ISBN 978-0-9833348-7-3.
  4. »Gold Seal (Kin-in)«. Fukuoka City Museum. Pridobljeno 10. novembra 2007.
  5. Wang, Xianqian (1900). Hanshu Buzhu 漢書補注. Changsha.
  6. Yang, Shuda (2007). Hanshu Kuiguan 漢書管窺 (Kindle izd.). Changsha: Hunan Education Publishing House.
  • Wilkinson, Endymion (2012). »"Main Sources (2): Hanshu«. Chinese History: A New Manual. Cambridge, MA: Harvard University Asia Center. str. 711–713. ISBN 9780674067158.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Amies, Alex (2020). Hanshu Volume 95 The Southwest Peoples, Two Yues, and Chaoxian: Translation with Commentary. Gutenberg Self Publishing Press. ISBN 978-0-9833348-7-3.
  • Dorn'eich, Chris M. (2008). Chinese sources on the History of the Niusi-Wusi-Asi(oi)-Rishi(ka)-Arsi-Arshi-Ruzhi and their Kueishuang-Kushan Dynasty. Shiji 110/Hanshu 94A: The Xiongnu: Synopsis of Chinese original Text and several Western Translations with Extant Annotations. Berlin. To read or download go to: [1]
  • Dubs, Homer H. (trans.) The History of the Former Han Dynasty. 3 vols. Baltimore: Waverly, 1938–55. Digitized text. (Digitized text does not retain volume or page numbers and alters Dubs' footnote numbering.) Glossary.
  • Honey, David B. "The Han shu Manuscript Evidence, and the Textual Criticism of the Shih-chi: The Case of the Hsiung-nu lieh-chuan," CLEAR 21 (1999), 67–97.
  • Hulsewe, A. F .P. "A Striking Discrepancy between the Shih chi and the Han shu." T'oung Pao 76.4–5 (1990): 322–23.
  • Hulsewé, A. F. P. (1993). »"Han shu 漢書"«. V Loewe, Michael (ur.). Early Chinese Texts – A Bibliographical Guide. Berkeley, CA: Society for the Study of Early China & Institute of East Asian Studies, University of California Berkeley. str. 129–136. ISBN 1-55729-043-1.
  • Hulsewé, A. F. P. and Loewe, M. A. N. China in Central Asia: The Early Stage 125 BC – AD 23: an annotated translation of chapters 61 and 96 of the History of the Former Han Dynasty. Leiden: E. J. Brill, 1979.
  • Knechtges, David R. (2010). »Han shu 漢書«. V Knechtges, David R.; Chang, Taiping (ur.). Ancient and Early Medieval Chinese Literature: A Reference Guide, Part One. Leiden, South Holland: Brill. str. 339–45. ISBN 978-90-04-19127-3.
  • Sargent, Cyde B., Tr. Wang Mang; A Translation of the Official Account of His Rise to Power as Given in the History of the Former Han Dynasty, with Introd. and Notes. Shanghai: Graphic Art Book Co., 1947.
  • Swann, Nancy Lee, tr. Food and Money in Ancient China: The Earliest Economic History of China to A.D. 25. Princeton: Princeton University Press, 1950; rpt. New York: Octagon Books, 1974.
  • Stange, Hans O.H. "Die monographie über Wang Mang." Abhandlungen für die kunde des morgenlandes XXIII, 3, 1939.
  • Stange, Hans O.H. Leben und persünlichkeit und werk Wang Mangs. Berlin, 1914.
  • Tinios, Ellis. "Sure Guidance for One's Own Time: Pan Ku and the Tsan to Han-shu 94." Early China 9–10 (1983–85): 184–203.
  • Van der Sprenkel, O. B. Pan Piao, Pan Ku, and the Han History. Centre for Oriental Studies Occasional Paper, no. 3. Canberra: Australian National University, 1964.
  • Watson, Burton. 1974. Courtier and Commoner in Ancient China. Selections from the History of the Former Han. Columbia University Press, New York. (A translation of chapters 54, 63, 65, 67, 68, 71, 74, 78, 92, and 97).
  • Wilbur, C. Martin. Slavery in China during the Former Han Dynasty, 206 B.C.–A.D. 25. Publications of Field Museum of Natural History, Anthropological Series, 35. Chicago: Field Museum of Natural History, 1943. Reprint. New York: Russell & Russell, 1967. Selected translations from the Han shu.
  • Wu, Shuping, "Hanshu" ("Book of Han"). Encyclopedia of China (Chinese Literature Edition), 1st ed.
  • Yap, Joseph P. (2019). The Western Regions, Xiongnu and Han, from the Shiji, Hanshu and Hou Hanshu. Amazon Digital Services LLC - KDP Print US. ISBN 978-1792829154.