Pojdi na vsebino

Knjiga Hana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Book of Han
Tradicionalno kitajsko漢書
Poenostavljeno kitajsko汉书

Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr. n. št. do padca cesarja Vang Manga leta 23 n. št.[1]

Knjigo je napisal Ban Gu (32–92 n. š.), sodni uradnik Vzhodnega Hana, s pomočjo svoje sestre Ban Džao, in je nadaljevanje dela njunega očeta Ban Biaa. Delo se po obliki zgleduje po Sima Čjanovih Zapisih velikega zgodovinarja[2] in se od njih razlikuje po tem, da obravnava zgodovino cele dinastije. Knjiga Hana je najboljši, za nekatera področja, kot je književnost, tudi edini vir podatkov. Drugo zgodovinsko delo, Knjiga Kasnejšega Hana, pokriva obdobje Vzhodnega Hana od leta 25 do 220. n. št. Knjigo je v 5. stoletju napisal Fan Je (398–445 n. št.).

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Knjiga Hana se je razvila iz nadaljevanja Zapisov velikega zgodovinarja Sime Čjana, ki ga je začel pisati Ban Gujev oče Ban Biao na začetku dinastije Vzhodni Han. Njegovo delo se običajno imenuje Poznejša izročila, kar nakazuje, da je bilo mišljeno kot nadaljevanje Zapisov velikega zgodovinarja. Drugi učenjaki tistega časa, vključno z Liu Šinom in Jang Šjongom, so prav tako delali na nadaljevanju Simove zgodovine. Po smrti Ban Biaa je bil njegov najstarejši sin Ban Gu nezadovoljen s tem, kar je napisal njegov oče, in začel pisati novo zgodovino, ki se je začela z začetkom dinastije Han. Ban Gu je s tem uvedel novo obliko dinastične zgodovine, imenovano džidžuanti, ki naj bi postala model kasnejših uradnih zgodovin.

Za obdobja, ki so se prekrivala, je Ban Gu skoraj dobesedno prevzel besedilo Sima Čjana in ga v nekaterih primerih razširil. V besedilo je vključil nekaj tistega, kar je napisal njegov oče, čeprav je težko vedeti, koliko. Končno besedilo je obsegalo 100 zvezkov in je vključevalo eseje o pravu, znanosti, geografiji in književnosti. Ban Gujeva mlajša sestra Ban Džao je knjigo končala leta 111, 19 let po tem, ko je Ban Gu umrl v zaporu. Sama po sebi izjemna učenjakinja, za katero se domneva, da je napisala zvezke 13–20 (osem kronoloških tabel) in 26 (traktat o astronomiji), slednjega s pomočjo Ma Šuja. Tako kot pri Zapisih velikega zgodovinarja je bil Džang Čjan, ugledni kitajski general, ki je potoval na zahod, ključni vir kulturnih in družbeno-ekonomskih podatkov o zahodnih regijah, zapisanih v 96. zvezku.

Besedilo na strani 21 vsebuje opis koledarskega sistema s trojno skladnostjo, ki ga je razvil Liu Šin.

Ban Gujeva zgodovina je postavila standard za pisanje zgodovin poznejših kitajskih dinastij in je danes referenca za zgodovino dinastije Han. Knjiga Hana skupaj z Zapisi Velikega zgodovinarja, Zapisi treh kraljestev in Knjigo Kasnejšega Hana velja za eno od štirih zgodovin kanona Štiriindvajset zgodovin Kitajske.

Letopisi

[uredi | uredi kodo]

Letopisi (dži) obsegajo dvanajst zvezkov. Biografije cesarjev so pisane strogo po letih in vsebujejo tudi kronološki pregled večine pomembnih dogodkov, kot jih je videl cesarski dvor.

#ZvezekKitajski naslovPoslovenjen naslov
001Zvezek 1 (1. del), Zvezek 1 (2. del)高帝紀Letopisi cesarja Gaodzuja, 206–195 pr. n. št.
002Zvezek 2惠帝紀Letopisi cesarja Huija, 194–188 pr. n. št.
003Zvezek 3高后紀Letopisi cesarice Lu Dži (regentke 195–180 BCE)
004Zvezek 4文帝紀Letopisi cesarja Vena, 179–157 pr. n. št.
005Zvezek 5景帝紀Letopisi cesarja Džinga, 156–141 pr. n. št.
006Zvezek 6武帝紀Letopisi cesarja Vuja, 140–87 pr. n. št.
007Volume 7昭帝紀Letopisi cesarja Džaoja, 86–74 pr. n. št.
008Zvezek 8宣帝紀Letopisi cesarja Šuana, 73–49 pr. n. št.
009Zvezek 9元帝紀Letopisi cesarja Juana, 48–33 pr. n. št.
010Zvezek 10成帝紀Letopisi cesarja Čenga, 32–7 pr. n. št.
011Zvezek 11哀帝紀Letopisi cesarja Aja, 6–1 pr. n. št.
012Zvezek 12平帝紀Letopisi cesarja Pinga, 1 pr. n. št. – 5 n. št.

Kronološke preglednice

[uredi | uredi kodo]

Kronološke preglednice (biao) pomembnih oseb obsegajo osem zvezkov.

#ZvezekKitajski naslovPoslovenjen naslov
013Zvezek 13異姓諸侯王表Preglednica plemstva, nepovezanega cesarskim klanom
014Zvezek 14諸侯王表Preglednica plemstva, povezanega cesarskim klanom
015Zvezek 15王子侯表Preglednica sinov plemičev
016Zvezek 16高惠高后文功臣表Preglednica zaslužnih uradnikov med vladavino (cesarjev) Gaoja, Huija, Vena in cesarice Gao
017Zvezek 17景武昭宣元成功臣表Preglednica zaslužnih uradnikov med vladavino (cesarjev) Džinga, Vuja, Džaoja, Šuana, Juana in Čenga
018Zvezek 18外戚恩澤侯表Preglednica plemičev iz družin cesarjevih soprog
019Zvezek 19百官公卿表Preglednica rangov plemičev in vladnih uradnikov
020Zvezek 20古今人表Ugledne osebe od nekdaj do danes

Razprave

[uredi | uredi kodo]

Razprave (dži, spomini) obsegajo deset zvezkov in razpravljajo o posameznih področjih delovanja države.

#ZvezekKitajski naslovPoslovenjen naslov
021Zvezek 21律曆志Razprava o ritmu in koledarju
022Zvezek 22禮樂志Razprava o obredih in glasbi
023Zvezek 23刑法志Razprava o kaznovanju in pravu
024Zvezek 24 (1. del), Zvezek 24 (2. del)食貨志Razprava o živilih
025Zvezek 25 (1. del), Zvezek 25 (2. del)郊祀志Razprava o žrtvovanjih
026Zvezek 26天文志Razprava o astronomiji
027Zvezek 27 (1. del), Zvezek 27 (2. del, Zvezek 27 (3. del), Zvezek 27 (4. del), Zvezek 27 (5. del)五行志Razprava o Vušingovih petih elementih
028Zvezek 28 (1. del), Zvezek 28 (2. del)地理志Razprava o geografiji
029Zvezek 29溝洫志Razprava o rekah in kanalih
030Zvezek 30藝文志Razprava o književnosti

Biografije

[uredi | uredi kodo]

Džuan (dobesedno zgledna izročila, običajno prevedena kot biografije) vsebujejo sedemdeset zvezkov z biografijami pomembnih oseb. Omejujejo se na opisovanje dogodkov, ki jasno kažejo na zglednost osebe. V enem glavnem članku sta obravnavani dve ali več oseb iz istega družbenega razreda. Zadnji članki opisujejo odnose med Kitajsko in različnimi ljudstvi na mejah in onstran meja, vključno s spornimi območji Ba v današnjem Junanu, Nanjueju v današnjem Guangdongu, Guangšiju, Vietnamu in Minjueju v današnjem Fudžijanu.[3]

#ZvezekKitajski naskovPoslovenjen naslov
031Zvezek 31陳勝項籍傳Čen Šeng in Šjang Ju
032Zvezek 32張耳陳餘傳Džang Er in Čen Ju
033Zvezek 33魏豹田儋韓王信傳Vej Bao, Tjan Dan in kralj Han Šin
034Zvezek 34韓彭英盧吳傳Han, Peng, Jing, Lu in Vu, Peng Jue, Jing Bu, Lu Van in Vu Rui
035Zvezek 35荊燕吳傳Princi Džing, Jan in Vu
036Zvezek 36楚元王傳Juan, princ Čuja, Liu Šjang in Liu Šin
037Zvezek 37季布欒布田叔傳Dži Bu, Luan Bu in Tian Šu
038Zvezek 38高五王傳pet sinov cesarja Gaoja
039Zvezek 39蕭何曹參傳Šjao He in Cao Šen
040Zvezek 40張陳王周傳Džang Liang, Čen Ping, Vang Ling in Džov Bo
041Zvezek 41樊酈滕灌傅靳周傳Fan Kuaj, Li Šang, Teng, Guan, Fu Kuan, Džin Še in Džov Šue
042Zvezek 42張周趙任申屠傳Džang Cang, Džov Čang, Džao Jao, Ren Ao in Šentu Džja
043Zvezek 43酈陸朱劉叔孫傳Li Jidži, Lu Gu, Džu Džjan, Lou Džing in Šušun Tong
044Zvezek 44淮南衡山濟北王傳kralji Huainana, Hengšana in Džibeja
045Zvezek 45蒯伍江息夫傳Kuaj Tong, Vu Bej, Džjang Čong in Šifu Gong
046Zvezek 46萬石衛直周張傳gospodje Vana, Veja, Džija, Džova in Džasnga
047Zvezek 47文三王傳trije sinovi cesarja Vena
048Zvezek 48賈誼傳Džja Ji
049Zvezek 49爰盎晁錯傳Džuan Ang in Čao Cuo
050Zvezek 50張馮汲鄭傳Zhang Šidži, Feng Tang, Dži An in Dženg Dangši
051Zvezek 51賈鄒枚路傳Džja Šan, Dzuov Jang, Mei Čeng in Lu Venšu
052Zvezek 52竇田灌韓傳Dou Jing, Tian Fen, Guan Fu in Han Anguo
053Zvezek 53景十三王傳trinajst sinov cesarja Džinga
054Zvezek 54李廣蘇建傳Li Guang in Du Džjan
055Zvezek 55衛青霍去病傳Vej Čing in Huo Čubing
056Zvezek 56董仲舒傳Dong Džongšu
057Zvezek 57 (1. del),
Zvezek 57 (2. del)
司馬相如傳Sima Šjangru
058Zvezek 58公孫弘卜式兒寬傳Gongsun Hong, Bu Ši in Er Kuan
059Zvezek 59張湯傳Džang Tang
060Zvezek 60杜周傳Du Džov
061Zvezek 61張騫李廣利傳Džang Čjan in Li Guangli
062Zvezek 62司馬遷傳Sima Čjan
063Zvezek 63武五子傳pet sinov cesarja Vuja
064Zvezek 64 (1. del),
Zvezek 64 (2. del)
嚴朱吾丘主父徐嚴終王賈傳Jan Džu, Džu Majčen, Vučju Šouvang, Džufu Jan, Šu Jue, Jan An, Džong Džun, Vang Bao in Džja Džuandži (dva dela)
065Zvezek 65東方朔傳Dongfang Šuo
066Zvezek 66公孫劉田王楊蔡陳鄭傳Gongsun He, Liu Čuli, Tjan Čjučjan, Vang Šin, Jang Čang, Caj Ji, Čen Vannjan in Dženg Hong
067Zvezek 67楊胡朱梅云傳Jang Vangsun, Hu Džjan, Džu Jun, Mej Fu in Jun Čang
068Zvezek 68霍光金日磾傳Huo Guang in Džin Midi
069Zvezek 69趙充國辛慶忌傳Džao Čongguo in Šin Čingdži
070Zvezek 70傅常鄭甘陳段傳Fu Džjezi, Čang Hui, Dženg Dži, Gan Jannian, Čen Tang in Duan Huidzong
071Zvezek 71雋疏于薛平彭傳Jun Buji, Šu Guang in Šu Šov, Ju Dingguo, Šue Guangde, Ping Dang in Peng Šuan
072Zvezek 72王貢兩龔鮑傳Vang Dži, Gong Ju, Gong Šeng, Gong Še in Bao Šuan
073Zvezek 73韋賢傳Vej Šjan
074Zvezek 74魏相丙吉傳Vej Šjang in Bing Dži
075Zvezek 75眭兩夏侯京翼李傳Sui Hong, Šjaohou Šičang, Šjaohou Šeng, Džing Fang, Dži Feng in Li Šun
076Zvezek 76趙尹韓張兩王傳Džao Guanghan, Džin Venggui, Han Janšov, Džang Čang, Vang Dzun in Vang Džang
077Zvezek 77蓋諸葛劉鄭孫毋將何傳Gaj Kuanrao, Džuge Feng, Liu Fu, Dženg Čong, Sun Bao, Vudžjeng Long in He Bing
078Zvezek 78蕭望之傳Šjao Vangdži
079Zvezek 79馮奉世傳Feng Fengši
080Zvezek 80宣元六王傳šest sinov cesarjev Šuana in Juana
081Zvezek 81匡張孔馬傳Kuang Heng, Džang Ju, Kong Guang in Ma Gong
082Zvezek 82王商史丹傅喜傳Vang Šang, Ši Dan in Fu Ši
083Zvezek 83薛宣朱博傳Šue Šuan in Džu Bo
084Zvezek 84翟方進傳Džaj Fangdžin
085Zvezek 85谷永杜鄴傳Gu Jong in Du Je
086Zvezek 86何武王嘉師丹傳He Vu, Vang Džja in Ši Dan
087Zvezek 87 (1. del),
Zvezek 87 (2. del)
揚雄傳Jang Šjong
088Zvezek 88儒林傳konfucijski učenjaki
089Zvezek 89循吏傳zgledni uradniki
090Zvezek 90酷吏傳kruti uradniki
091Zvezek 91貨殖傳oderuhi
092Zvezek 92游俠傳jovšjaji
093v93佞幸傳laskalci
094Zvezek 94 (1. del),
Volume 94 (2. del)
匈奴傳običaji Šjongnujev
095Zvezek 95西南夷兩粵朝鮮傳običaji Dongjijev jugovzhoda, Juežev, Džoseonov, Nanjuejav in države Jue
096Zvezek 96 (1. del),
Zvezek 96 (2. del)
西域傳običaji zahodnih regij
097Zvezek 97 (1. del),
Zvezek 97 (2. del)
外戚傳cesarice in cesarsko sorodstvo
098Zvezek 98元后傳Vang Džengdžjun
099Zvezek 99 (1. del),
Zvezek 99 (2. del),
Zvezek 99 (3. del)
王莽傳Vang Mang
100Zvezek 100 (2. del),
Zvezek 100 (2. del)
敘傳zaključek in družinska zgodovina

Omemba Japonske

[uredi | uredi kodo]

Japonsko ljudstvo se prvič v pisani zgodovini nedvoumno pojavi ravno v Knjigi Hana v 28. zvezku v Razpravi o geografiji, kjer je zapisano: "Ljudstvo Vo se nahaja onstran oceana od poveljstva Lelang. Razdeljeno je v več kot sto plemen, ki pridejo od časa do časa ponudit darila." Kasneje je zapisano, da je leta 57 južno kraljestvo Va Na poslalo odposlanca po imenu Tajfu, da bi se poklonil cesarju Guangvuju in prejel zlat pečat. Pečat je bil v 18. stoletju odkrit na severnem Kjušuju.[4] Po pisanju v Knjigi Veja se je najmočnejše kraljestvo na otočju v 3. stoletju imenovalo Jamatai in mu je vladala legendarna kraljica Himiko.

Komentarji

[uredi | uredi kodo]

Komentarji Jan Šiguja (581–645) in Su Lina so vključeni v dvorno izdajo Knjige Hana. Vang Šjangčjanov Hanšu Budžu[5] (1842–1918) vsebuje zapise številnih komentatorjev, vključno s samim Vangom. Hanšu Kuiguan Janga Šude[6] je sodoben komentar.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Notable Women of China (v angleščini). M.E. Sharpe. ISBN 978-0765619297.
  2. Bary, Wm Theodore de; Bloom, Irene (1999). Sources of Chinese Tradition: From Earliest Times to 1600 (v angleščini). Columbia University Press. ISBN 978-0231517980.
  3. Amies, Alex (2020). Hanshu Volume 95 The Southwest Peoples, Two Yues, and Chaoxian: Translation with Commentary. Project Gutenberg Self Publishing Press. str. 12–53. ISBN 978-0-9833348-7-3.
  4. »Gold Seal (Kin-in)«. Fukuoka City Museum. Pridobljeno 10. novembra 2007.
  5. Wang, Xianqian (1900). Hanshu Buzhu 漢書補注. Changsha.
  6. Yang, Shuda (2007). Hanshu Kuiguan 漢書管窺 (Kindle izd.). Changsha: Hunan Education Publishing House.
  • Wilkinson, Endymion (2012). »"Main Sources (2): Hanshu«. Chinese History: A New Manual. Cambridge, MA: Harvard University Asia Center. str. 711–713. ISBN 9780674067158.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Amies, Alex (2020). Hanshu Volume 95 The Southwest Peoples, Two Yues, and Chaoxian: Translation with Commentary. Gutenberg Self Publishing Press. ISBN 978-0-9833348-7-3.
  • Dorn'eich, Chris M. (2008). Chinese sources on the History of the Niusi-Wusi-Asi(oi)-Rishi(ka)-Arsi-Arshi-Ruzhi and their Kueishuang-Kushan Dynasty. Shiji 110/Hanshu 94A: The Xiongnu: Synopsis of Chinese original Text and several Western Translations with Extant Annotations. Berlin. To read or download go to:
  • Dubs, Homer H. (trans.) The History of the Former Han Dynasty. 3 vols. Baltimore: Waverly, 1938–55. Digitized text. (Digitized text does not retain volume or page numbers and alters Dubs' footnote numbering.) Glossary.
  • Honey, David B. "The Han shu Manuscript Evidence, and the Textual Criticism of the Shih-chi: The Case of the Hsiung-nu lieh-chuan," CLEAR 21 (1999), 67–97.
  • Hulsewe, A. F .P. "A Striking Discrepancy between the Shih chi and the Han shu." T'oung Pao 76.4–5 (1990): 322–23.
  • Hulsewé, A. F. P. (1993). »"Han shu 漢書"«. V Loewe, Michael (ur.). Early Chinese Texts – A Bibliographical Guide. Berkeley, CA: Society for the Study of Early China & Institute of East Asian Studies, University of California Berkeley. str. 129–136. ISBN 1-55729-043-1.
  • Hulsewé, A. F. P. and Loewe, M. A. N. China in Central Asia: The Early Stage 125 BC – AD 23: an annotated translation of chapters 61 and 96 of the History of the Former Han Dynasty. Leiden: E. J. Brill, 1979.
  • Knechtges, David R. (2010). »Han shu 漢書«. V Knechtges, David R.; Chang, Taiping (ur.). Ancient and Early Medieval Chinese Literature: A Reference Guide, Part One. Leiden, South Holland: Brill. str. 339–45. ISBN 978-90-04-19127-3.
  • Sargent, Cyde B., Tr. Wang Mang; A Translation of the Official Account of His Rise to Power as Given in the History of the Former Han Dynasty, with Introd. and Notes. Shanghai: Graphic Art Book Co., 1947.
  • Swann, Nancy Lee, tr. Food and Money in Ancient China: The Earliest Economic History of China to A.D. 25. Princeton: Princeton University Press, 1950; rpt. New York: Octagon Books, 1974.
  • Stange, Hans O.H. "Die monographie über Wang Mang." Abhandlungen für die kunde des morgenlandes XXIII, 3, 1939.
  • Stange, Hans O.H. Leben und persünlichkeit und werk Wang Mangs. Berlin, 1914.
  • Tinios, Ellis. "Sure Guidance for One's Own Time: Pan Ku and the Tsan to Han-shu 94." Early China 9–10 (1983–85): 184–203.
  • Van der Sprenkel, O. B. Pan Piao, Pan Ku, and the Han History. Centre for Oriental Studies Occasional Paper, no. 3. Canberra: Australian National University, 1964.
  • Watson, Burton. 1974. Courtier and Commoner in Ancient China. Selections from the History of the Former Han. Columbia University Press, New York. (A translation of chapters 54, 63, 65, 67, 68, 71, 74, 78, 92, and 97).
  • Wilbur, C. Martin. Slavery in China during the Former Han Dynasty, 206 B.C.–A.D. 25. Publications of Field Museum of Natural History, Anthropological Series, 35. Chicago: Field Museum of Natural History, 1943. Reprint. New York: Russell & Russell, 1967. Selected translations from the Han shu.
  • Wu, Shuping, "Hanshu" ("Book of Han"). Encyclopedia of China (Chinese Literature Edition), 1st ed.
  • Yap, Joseph P. (2019). The Western Regions, Xiongnu and Han, from the Shiji, Hanshu and Hou Hanshu. Amazon Digital Services LLC - KDP Print US. ISBN 978-1792829154.