Zofka Kveder

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slika:Zofka kveder.jpg
Zofka Kveder

Zofka Kveder (por. Jelovšek in Demetrović), slovenska pisateljica ter publicistka, * 22. april 1878, Ljubljana, † 21. november 1926, Zagreb.

Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic. V slovensko literaturo se ni zapisala zaradi svoje visoke umetniške vrednosti, ampak zlasti zaradi poudarjene teme o brezpravni ženski. Kvedrova pripada t. i. drugi generaciji slovenskih naturalistov, predvsem zaradi naturalističnega opisovanja okolja, dednosti in erotike.

Življenje

Odraščala je v Loškem Potoku, na Notranjskem, ki je bil v tistem času ena najbolj osamljenih, najrevnejših in najbolj zaostalih sosesk na Slovenskem. To so bili najhujši dnevi njenega življenja. Oče se je predajal pijači in s tem grenil življenje svojim trem otrokom in ženi. Zaradi neznosnih razmer doma ter želje po znanju in samostojnem življenju, zapustila starše in se naselila v Ljubljani. Tam se je za nekaj časa zaposlila v odvetniški pisarni politika Ivana Šusteršiča.

Nato se je preselila v Trst in zaposlila pri časopisih Edinost in Slovenka. Nekaj časa je živela tudi v Bernu v Švici, kjer je poslušala univerzitetna predavanja. Leta 1900 se je preselila v Prago, kjer je živela od leta 1900 do 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj, ki je prihajal skoraj v vsako slovensko hišo. Takrat je bila tudi leposlovna mentorica Prežihovemu Vorancu. V Pragi se ji je rodila tudi prva hči Vlada in v Pragi se je kasneje tudi poročila z njenim očetom Vladimirom Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri – Maša in Mira.

V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu zagrebškega dnevnika Agramer Tagblatt in urejala njegovo žensko prilogo Frauen Zeitung. Potem, ko je njen zakon z Jelovškom dokončno propadel, se je drugič poročila in sicer s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovićem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo, leta 1920 je prenehala izhajati, zato je Zofka izdala leta 1921 Almanah jugoslavenskih žena in v njem izdala Tužaljke (Žalostinke). Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.

Delo

V Trstu je leta 1898 začela pošiljati svoje »resnične podobe iz življenja« pa tudi plodove svoje domišljije, raznim listom: Slovenki in Edinosti v Trst, Slovenskemu narodu, Domu in svetu; in ti so jih začeli objavljati. Kasneje ji je eden od pisarniških predstojnikov prepovedal pisati. Dejal ji je, da če pa že mora pisati, naj piše pod moškim imenom. Nekaj časa je pisala pod psevdonimom Kopriva. Pod tem psevdonimom je izšla avtobiografska črtica Moja prijateljica (1900). Leta 1900 je izdala tudi svojo prvo knjigo Misterij žene, ki je poleg njenih domačih izkušenj odsevala tudi njena tržaška odkritja. V teh črticah se zato prepletajo bolečine kmečkih, delavskih, mestnih in meščanskih žensk. Dramske spise je zbrala v knjigi Ljubezen (1901). Sledile so ji zbirke Odsevi (1902), Iz naših krajev (1903) in Iskre (1905). Pomembnejša je socialna drama Amerikanci (1908), ki prikazuje revščino in razočaranje kot vzroke za odseljevanje. Z bolečino, ki ji jo je prizadejalo očetovo pijančevanje se spopada v precej svojih delih, zlasti v noveli V oblasti teme in romanu Njeno življenje (1918). To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku (roman Hanka, Jedanaest novela, drama Unuk kraljevića Marka…). Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.

Viri

  • Kocjan, Gregor. "Kratka pripovedna proza v prvem desetletju našega stoletja (brez Cankarja)". Slavistična revija 45, št. 1-2 (1997), 9-38.
  • Kveder, Zofka. Izbrano delo Zofke Kvedrove. Zbirka slovenskih književnic, 1-4. Ljubljana, 1939-40.
  • Kveder, Zofka. Odsevi. Ljubljana, 1970.
  • Mihurko Poniž, Katja. "Pripovedna besedila slovenskih pisateljic – sodobnic Zofke Kvedrove". Jezik in slovstvo 45, št. 4 (1999/2000), 121-132.
  • Mihurko Poniž, Katja. Drzno drugačna : Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana, 2003.
  • Zvonko Kovač. Međuknjiževna tumačenja. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo, 2005 (Biblioteka Književna smotra). (COBISS)

Glej tudi

Zunanje povezave