Zgornja Ložnica

Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica se nahaja v Slovenija
Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′6.27″N 15°31′4.25″E / 46.3850750°N 15.5178472°E / 46.3850750; 15.5178472
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaSlovenska Bistrica
Površina
 • Skupno1,95 km2
Nadm. višina
340 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno380
 • Gostota190 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
2316 Zgornja Ložnica
Zemljevidi

Zgornja Ložnica je gručasto naselje v Občini Slovenska Bistrica, v podpohorskem delu Dravinjskih goric, na levem bregu potoka Ložnica, deloma pa tudi na vznožju Pohorja.

Središče je v zaselku Venčesl, kjer se nahajajo šola, pošta, pokopališče in župnijska cerkev sv. Venčeslava, ki naj bi po legendi nastala v času češkega kralja Otokarja in je edina cerkev v Sloveniji, posvečena temu češkemu svetniku.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po najdeni kamniti sekiri ter drugih izkopaninah, je moč sklepati, da je bilo območje poseljeno že v Neolitiku. Naselje Zgornja Ložnica se v pisnih virih prvič omenja leta 1234. V pisnih zgodovinskih virih o sedanji konjiški nadžupniji je navedeno, da je le-ta do leta 1251 z Laporjem in Poljčanami segala vse do Ložnice, tega leta pa ju je župnik Peter (Plebanus sancti Georgii de Gonwiz) predal dominikanskemu samostanu v Studenicah v zameno za Tinje na Pohorju in Venčesl.[2]

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju sedaj živi 380 prebivalcev, v krajevni skupnosti Zgornja Ložnica, ki jo sestavljajo naselja Zgornja Ložnica, Spodnja Ložnica, Kostanjevec, Tinjska Gora, Vinarje, Gladomes, ter zaselek Korplje pa skupno okoli 1200 prebivalcev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem«. Pridobljeno 23. februarja 2016.[mrtva povezava]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Goričan, Matej: Od vrholskih, preloških in sevških zelenic do vinarskih goric, Vrhole, Krajevna skupnost Vrhole-Preloge, 2010 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]