Šmartno na Pohorju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Šmartno na Pohorju
Sveti Martin na Pohorju (do leta 1952)
Šmartno na Pohorju is located in Slovenija
Šmartno na Pohorju
Šmartno na Pohorju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.444625°N 15.5397583°E / 46.444625; 15.5397583Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.444625°N 15.5397583°E / 46.444625; 15.5397583
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Slovenska Bistrica
Nadmorska višina 774,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 183
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2315 Šmartno na Pohorju
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Šmartno na Pohorju je naselje v Občini Slovenska Bistrica.

Šmartno na Pohorju je razloženo naselje s strnjenim jedrom na jugovzhodnem delu Pohorja ob lokalni cesti Slovenska Bistrica -Trije kralji- Osankarica.

Ime[uredi | uredi kodo]

Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Martin na Pohorju. V Šmartno na Pohorju je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Martina na Pohorju del obsežne kampanje komunističnih oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[1][2][3]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Rimljani so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju n. št. našli nahajališče marmorja in h kamnolomu pripeljali tuje delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina kamnosekov je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.

Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]

V jedru naselja stoji romanska cerkev sv. Martina, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Zgradba sodi med redke primerke cerkva s pravokotnim prezbiterijem iznad katerega se dviga korni zvonik, ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali ladjo in ji simetrično prizidali dve kapeli. Leta 1836 so ladjo podljšali, vgradili pevsko emporo in prizidalo zakristijo. Veliki oltar s kipoma sv. Petra in Pavla ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.

V župnišču hranijo baročno sliko sv. Florjana, na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska kostnica s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.

NOB[uredi | uredi kodo]

Prve partizanske akcije na naselje so opravili borci Ruške čete v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. sept. 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala partizanska bolnišnica Jesen.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  2. ^ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  3. ^ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.