Vukašin Mrnjavčević

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kralj Vukašin, fragment freske v samostanu Psača iz obdobja 1365-1371.

Vukašin Mrnjavčević (* okrog 1320, † 1371, Černomen), srbski plemič, od leta 1366 do 1371 srbski kralj v sedanji osrednji in severozahodni Makedoniji.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Dubrovniški zgodovinar iz 16. stoletja Mavro Orbini v svojem delu Il Regno de gli Slavi (Kraljestvo Slovanov) piše, da je bil Vukašin sin posestnika Mrnjave iz Livna, ki je živel pri Blagaju na reki Neretvi.

Vukašin se je združil s srbskim carjem Stefanom Urošem V. in Uroš ga je proglasil za sovladarja in mu leta 1365 podelil kraljevski naslov. Vukašin se je zelo hitro osamosvojil in Urošu odvzel vso oblast, njegovemu zgledu pa so sledili še drugi srbski mogotci in Srbija je kljub očitni turški nevarnosti začela razpadati.

Pod Vukašinovo oblastjo je bila večina Stare Srbije ter severna in zahodna Makedonija z mesti Prizren, Skopje, Prilep in Ohrid. V svojih listinah ni nikljer niti z eno besedo omenjal svojih obveznosti do carja in se je obnašal, kot da je popolnoma samostojen vladar. Sam sebe je imenoval »vladar države srbske, Grkov in zahodnih ozemelj«. Njegov brat Jovan Uglješa se je proglasil za despota grške Makedonije, ki se je začenjala južno od Prilepa in je zajemala dramsko in sersko pokrajino.

Kovanec kralja Vukašina.

Svoj položaj je poskušal utrditi z družinskimi zvezami. Za enega od svojih sinov, Marka ali Andrijaša, je hotel dobiti ženo iz družine Šubić, ki je bila v sorodu s carjem Dušanom in je v tistm času živela na dvoru bana Tvrtka. Poroko je preprečil papež, ki ni dovolil, "da bi se katoliška kneginja poročila s šizmatikom«. Marko se je nato neznano kdaj poročil z Jeleno, hčerko vplivnega vojvode Hlapena. Svojo hčer Olivero je poročil z Đurađem Balšićem.

Vukašin je zaradi svoje energičnosti, delno pa tudi zaradi poznanstev, postal absolutno priznani vladar cele Makedonije.

Ko so začeli na Balkan z vzhoda pritiskati Turki, je Vukašin sklenil zavezništvo z bratom Uglješo. Srbsko-bolgarska vojska, ki je štela okrog 70.000 mož, se je 26. septembra 1371 v bitki na Marici spopadla z rumelijskim beglerbegom Lala Şâhin pašo in doživela popoln poraz. Vukašin in brat Uglješa sta v bitki padla.

Potomstvo[uredi | uredi kodo]

Vukašin in soproga Alena sta imela sinove Marka, Andrijaša in Dmitra ter hčerko Olivero, ki je bila poročena z Đurađem Balšićem.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Opća enciklopedija JLZ, 8 (Š-Žva), Zagreb (1982), str. 601
  • Fran Miklošič, Monumenta Serbica, Dunaj (1858), str. 180