Vladoša Simčič

Vladoša Simčič
Rojstvo	23. oktober 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) Trst
Smrt	14. februar 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (79 let) Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	gledališka igralka

Vladoša Simčič, slovenska igralka, * 23. oktober 1910, Trst, † 14. februar 1990, Ljubljana.

Življenje

Rodila se je sicer v Trstu, živela pa je v Ljubljani. V osnovno šolo je hodila v Preski pri Medvodah. Potem se je šolala v Mariboru v meščanski šoli ter postala uradnica. Leta 1938 je tri mesece študirala v Berlinu. Kasneje je spoznala režiserja Jožeta Tirana, ki je kasneje postal njen življenjski sopotnik in pomemben človek, tako za njeno poklicno življenje, kot tudi za privatno. Imela sta sina Marka in hči Barbaro.

Delo

Vladoša Simčič v drami Kralj na Betajnovi leta 1936

Nastopati je začela na Ljudskem odru v Mariboru, tam je delala z režiserjema Jožetom Babičem in Franom Žižkom, nato pa v dramskem studiu Frana Žižka. Igrala je Gjurgijo v Begovičevi predstavi Božji človek. Predstava je bila prvič uprizorjena 6. marca 1927. Predstava je za slovensko gledališče pomembna, vendar je prejela tudi nekaj kritik. Pridružila se je Ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri SNG v Črnomlju, bila je ena njegovih prvih članic. Med vojno je prekinila njeno delo v osrednjem slovenskem gledališču. Po vojni je nastopala v gledališču v Trstu, ki je bilo takrat ravno obnovljeno. Zatem se je vrnila v Ljubljano, v ljubljansko Dramo, potem pa je delala v Mestno gledališče ljubljansko, ki ga je takrat vodil njen mož Jože Tiran.

Vladoša Simčič kot Hana v predstavi Dogodek v mestu Gogi leta 1954

Tam je po njegovi smrti, do konca igralske kariere, ostala članica Ljubljanske drame. Igrala je vloge pomembnih ženskih likov iz slovenske in tuje literature. Na primer: Kraigherjeva Pepina v njegovem delu Školjka, Cankarjeva Jacinta v drami Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Grumova Hana iz Dogodka v mestu Gogi. Z njeno uprizoritvijo Pepine je bil Kraigher tako zadovojen, da ji je dal pohvalo. V tej igri je igrala bolj zrelo kot ponavadi. Večinoma je igrala krhke, čiste in poduhovljene ženske like. Nikoli ni igrala sentimentalnih ženskih likov. Ko je začela igrati bolj zrele ženske like se je kar hitro poslovila od gledaliških odrov. Večkrat je o sebi povedala, da je bila takrat premalo ambiciozna in da bi lahko dosegla veliko več.

Manjše vloge je imela tudi pri radiu in slovenskemu filmu. Poznana je iz radijske igre Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v vlogi Mlinarice v dialogu z Alešem Valičem. Igrala je v slovenskemu celovečernem filmu Družinski dnevnik (1961).

Nagrade

Leta 1981 je za svoje izredne igralske dosežke prejela Borštnikov prstan.

Viri

• »Vladoša Simčič - Slovenski filmski center, javna agencija«. www.film-center.si. Pridobljeno 30. januarja 2018.
• »Vladoša Simčič – Geslo«. sigledal.org. Pridobljeno 30. januarja 2018.
• umetnosti, Slovenska akademija znanosti in. »Simčič, Vladoša (1910–1990) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 30. januarja 2018.* »Žlahtni glasovi slovenskih igralcev: Vladoša Simčič«. ARS. Pridobljeno 30. januarja 2018.</ref>