Sveti Viktorin Ptujski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Viktorin Ptujski)
Skoči na: navigacija, iskanje
sveti Viktorin Ptujski
Victorinus.jpg

Upodobitev na freski Jakoba Brolla (1886) v župnijski cerkvi Nove Cerkve
škof in mučenec
Rojstvo okoli 240, morda Poetovio, morda na Vzhodu
Smrt 303 ali 304 po Kristusu, Poetovio
Priznavanje Rimskokatoliška cerkev
God 3. november
Atributi škofovska oprava, palma
Zanimivost prvi latinski ekseget

Sveti Viktorin Ptujski (tudi Victorinus Petavionensis ali Poetovionensis, zmotno tudi Victorinus Pictaviensis), škof, prvi latinski ekseget, cerkveni oče in mučenec, * okoli 250, † 2. november 303.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Sveti Viktorin Ptujski je škofovsko službo v Poetoviu opravljal v drugi polovici 3. stoletja in je eden redkih, ki so zaradi rimskega preganjanja delovali in (literarno) ustvarjali v tem obdobju. Možno je, da je umrl mučeniške smrti pod Numerijanovimi preganjanji v letih 283 - 284 ali pa v času pred Dioklecijanovimi preganjanji pred letom 304. Njegov god obhajamo 3. novembra, ko naj bi umrl mučeniške smrti. Hieronim poroča, da Viktorina ni zanimala polemika ter »da ni znal enako dobro latinsko kot grško. Zato so njegova dela sicer velika v mislih, zdijo pa se manjvredna zaradi načina pisanja.« Verjetno ni imel klasične retorske izobrazbe, pač pa dobro krščansko. V Jeruzalemu, kamor je poromal, je obiskal knjižnico, ki jo je ustanovil škof Aleksander in se tam navzel vzhodnega vpliva, ki je razviden iz njegovih del. Svetega Viktorina upodabljajo v škofovski obleki z mečem in palmovo vejo v roki.

Delo[uredi | uredi kodo]

Bolj kot njegovo življenje poznamo njegova dela, ki so edinstven dokument življenja Cerkve tistega časa in prostora. Njegovo bistveno delo je eksegetsko in ga štejemo za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma. Kot škof je namreč čutil posebno dolžnost, da razlaga in oznanja besedo evangelija. Hieronim mu daje v svojem spisku cerkvenih očetov posebno mesto in poroča, da je napisal komentarje Prve, Druge in Tretje Mojzesove knjige, knjige Izaija, Ezekijela, Habakuka, Pridigarja, Visoke pesmi ter Evangelija po Mateju, knjige Razodetja in delo Zoper vsa krivoverstva. Razlaga Razodetja je skupaj z nekaterimi drugimi fragmenti prevedena v slovenščino in predstavlja edino obširnejše ohranjeno Viktorinovo delo.

  • Razlaga Razodetja, ki je nastala kmalu po letu 260, je bil do nedavnega znana v Hieronovi predelavi, ki je izvorno besedilo predrugačila in je bila podlaga za Mignevo objavo v Patrologia Latina. Izvorno besedilo je na začetku 20. stoleta odkril Haussleiter, opirajoč se nanj pa je novo kritično besedilo objavila Martine Dulaey v zbirki Sources Chrétiennes. Slovenski prevod, ki ga je pripravil Miran Špelič, se opira na Dulaeyevo objavo (Viktorin Ptujski, 1999). Razlago Razodetja Viktorin piše po načelu glosiranja: citira kratek odlomek iz Razodetja, ki mu sledi alegorična razlaga. Te se je Viktorin učil pri prvaku te metode – Origenu.
  • O zgradbi sveta (De fabrica mundi) je drugo Viktorinovo delo. V njem podaja svojo vizijo strukture sveta, v kateri izhaja iz števila 7, pomembni pa sta tudi števili 4 in 6. Besedilo je nastalo v letih 250 - 260 in je tako starejše kot Razlaga. De Fabrica Mundi je v slovenskem prevodu objavljena v omenjenem prevodu. V njem so objavljeni tudi Kronološki fragmenti, O desetih devicah in drugi fragmenti (nepristni fragmenti in razni drobci).

Nauk[uredi | uredi kodo]

Viktorinovo pisanje je očitno pod vplivom janezovske teologije, ravno tako je podoben vpliv opazen v njegovi teologiji in v nekaterih drugih (večinoma liturgičnih) elementih znotraj krščanske skupnosti v Poetoviu. Poleg tega vzhodno krščanskega vpliva pa je v poetovijski skupnosti opazen zahodni vpliv, ki je prišel preko Ogleja, obenem pa so se preko tega središča Viktorinova dela razširila po severni Italiji in nato po celotnem Zahodu, vendar samo do takrat, ko so z dekretom prepovedali uporabi njegovih del pri bogoslužju.

Viktorin je bil milenarist, ki je bilo sicer značilno za prva desetletja krščanstva. Milenarizem poznamo v različnih oblikah, Viktorin pa ga je prevzel po Ireneju in si na podlagi Psalma 90,4 (Zakaj v tvojih očeh je tisoč let kakor včerajšnji dan, ki je minil, kakor nočna straža.) predstavljal zgodovino v sedmih tisočletjih, od katerih bo zadnje Kristusovo kraljevanje na zemlji, zatem pa bo sodba. Njegov milenarizem je miren in služi krepitvi vere v Kristusa, ne pa militarizmu. Predstavlja si ga duhovno in se ob tem opira na Irenejevo pojmovanje rekapitulacije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Viktorin Ptujski: Razlaga Razodetja in drugi spisi (prevedel, uvod in opombe napisal fr. Miran Špelič OFM). Celje: Mohorjeva družba, 1999.
  • Špelič Miran: Viktorin Ptujski, prvi latinski ekseget; v: Tretji dan, XXIV (1999), 2: 27-30.
  • Victorin de Poetovio: Sur l'Apocalypse suivi de Fragment chronologique et de La construction du monde (introduction, texte critique, traduction, commentaire et index par M. Dulaey). Paris: SCh 423, 1997.
  • Hieronim: De viris illustribus.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]