Stobreč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stobreč
Stobreč - pogled na del naselja
Stobreč - pogled na del naselja
Stobreč se nahaja v Hrvaška
Stobreč
Stobreč
Geografska lega na Hrvaškem
43°29′58″N 16°31′20″E / 43.49944°N 16.52222°E / 43.49944; 16.52222Koordinati: 43°29′58″N 16°31′20″E / 43.49944°N 16.52222°E / 43.49944; 16.52222
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoSplit
Nadm. višina
4 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno5.837
Poštna številka
21311 Stobreč
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Stobreč je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Split; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Strobeč je naselje v Dalmaciji 8 km jugovzhodno od Splita. Leži na manjšem polotoku, ki zapira prostrani istoimenski zaliv, z veliko plažo ob bistrem morju v bližini ustja rečice Žrnovice, ter je del širšega splitskega mestnega področja.

Cerkev sv. Lovre

V naselju stoji župnijska cerkev sv. Lovre.[1] Naselje obstaja že od antičnih časov, ko je bilo grška kolonija, kasneje rimsko naselje imenovano Epetium. Iz tega obdobja so bili najdeni kameni fragmenti in napisi antičnega naselja vzidani v zgradbe. Krščanstvo se je tu razširilo v začetku 4. stoletja. Na ostankih starih gradenj, verjetno še iz časov rimskega obdobja, je bila konec 5. stoletja in v začetku 6. stoletja postavljena triladijska bazilika posvečena rimskemu mučeniku Lavrenciju. V začetku 7. stoletja je bilo naselje ob slovansko-avarskih vdorih porušeno in se je po določenem času spremenilo v podeželsko naselje, ki je postalo del staro hrvaške županije s sedežem v Klisu. Na ostankih bazilike so bile postavljene zgradbe benediktinskega samostana, v njeni apsidi pa je bila postavljena zgodnjesrednjeveška cerkvica sv. Lovre, kasneje Gospa od Karmele.[2] Samostan je bil verjetno porušen v času turških vpadov v 16. in 17. stoletja. V tem času je bil Strobeč del beneške Dalmacije, ter ob Klisu najmočneje utrjeno oporišče v okolici Splita.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
197 220 227 277 350 371 362 465 461 509 685 900 2158 4708 5837

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Hrvatski biografski leksikon. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 2009.
  2. Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]