Sten

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sten Mk. III
Sten
Opis
Tip brzostrelka
Uvedena v službo 1942
Proizvajalec Royal Small Arms Factory, Velika Britanija
Mere
Kaliber 9x19 mm
Naboj 9 mm Para
Skupna dolžina 760 mm
Dolžina z uvlečenim kopitom fiksno kopito
Dolžina cevi 196 mm
Teže
Prazna 3,18kg
Bojna masa neznano
Karateristike
Hitrost streljanja 450 nab/min
Nabojnik 32
Način streljanja polavtomatsko/avtomatsko

Sten je bila britanska brzostrelka, ki je nastala med drugo svetovno vojno. Zaradi vojnih razmer je zasnova zelo preprosto (ima le 47 delov) ter z nizko ceno ter časom proizvodnje (v 5 delovnih urah).

Samo ime je kratica, ki označuje glavnega konstruktorja majorja Reginald Sheperd and Harold Turpin in mesto originalne proizvodnje Enfield, sedež Royal Small Arms Factory (Enfield Lock, London).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oborožene sile Združenega kraljestva so vstopile v drugo svetovno vojno brez svoje brzostrelke. Uporabljala je le ameriško Thompson, ki pa so bile drage in v majhnih količinah. Razvili so Lanchester brzostrelko, ki je bila kopija nemške MP-28, ki pa je imela zelo zapleten mehanizem delovanja, ki je onemogočal hitro proizvodnjo.

Zgodaj leta 1941 so skunstruirali prve prototipe na osnovi zaplenjenih MP-40, le da so jih zelo poenostavili za lažjo proizvodnjo v vojnem času.

Zasnova[uredi | uredi kodo]

Brzostrelka uporablja mehanizem povratnega zaklepa; strelja iz odprtega zaklepa.

Sten uporablja naboj 9x19 Parabellum, tako da je lahko uporabljala tudi zaplenjeno nemško strelivo. Zaradi majhnosti ter nezahtevnega vzdrževanja je bila primerna za oskrbovanje gverilskih gibanj v Evropi; ti so postali izvedenci za popravljanje, modernizacije ter celo izdelavo samih brzostrelk iz niča (npr. poljska Bliskavica).

Posebnost je tudi namestitev utora za nabojnik, ki se vstavlja iz leve strani, pravokotno na ogrodje brzostrelke. V tem položaju bi lahko služil tudi kot držalo med streljanjem, toda taka uporaba bi bila in je bila kriva za številne zastoje, saj se je med streljanjem brzostrelka pomikala naprej in nazaj, medtem ko je strelec držal nabojnik relativno pri miru. Tako se je lahko zgodilo, da se je nabojnik premaknil iz utora nabojišča, naboj se ni mogel vstaviti v cev ter orožje je zastalo. Čeprav je nabojnik sprejel 32 nabojev, so ga po navadi napolnili z 30, ter tako preprečili preveliko obremenitev vzmeti.

Prve različice so bile zelo kritizirane zaradi nenatančnosti (zaradi enostavno zasnovanega merkov in same zasnove) in zastojev zaradi namestitve nabojnika. Sama brzostrelka je bila v uporabi britanskih oboroženih sil še v 60. letih 20. stoletja, dokler je ni nadomestila brzostrelka Sterling. Največja pomankljivost je bila varovalka, ki je rada odpovedala ob močnejšem udarcu (npr. ob padcu na tla) ter se je tako orožje sprožilo. Tako je povzročilo kar nekaj smrti.

Različice[uredi | uredi kodo]

Sten (1942)

Skupaj je bilo izdelanih 5 osnovnih različic in dve z vgrajenim dušilcem zvoka.

Sten Mk. I

Ta različica je imela skrivalo plemena, leseno ogrodje (kopito in sprednji branik) ter lesen držalo.

Sten Mk. II

Ta različica je bila popolnoma iz stisnjene pločevine, le cev in zaklep sta bila mehansko obdelana. Na osnovi te različice so naredili še tako z vgrajenim dušilcem zvoka, ki je postala prva zadušena brzostrelka na svetu.

Sten Mk. III

Ta različica je bila še bolj preprosto od Mk. II, saj je imela ogrodje iz enega kosa. Bila je v uporabi od junija 1944.

Sten Mk. IV

Mk. IV je bila le poskusna različica in sploh ni bila uvedena v proizvodnjo.

Sten Mk. V

To je bila različica za padalske enote, ki je imela leseno kopito in dva pištolska ročaja za stabilnost pri streljanju. Imela je tudi možnost za pritrditev bajoneta.

Primerjava različic brzostrelke Sten
Primerjava različic brzostrelke Sten
Različica
Skupna dolžina mm
Dolžina cevi mm
Masa kg
Kopito
Nabojnik (nabojev)
Sten Mk. I
762
neznano
neznano
leseno
32
Sten Mk. II
neznano
2,95
skeletno ali T
Sten Mk. III
196
3,18
T-kopito
Sten Mk. V
860 (615)
3,86
leseno

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Prva uporaba je bila med bitko za Dieppe, medtem ko je do junija 1944 popolnoma nadomestila brzostrelko Thompson v oborožitvi britanskih oboroženih sil (kanadske enote so uporabljale izključno Thompsonke). Sprva je bila le orožje kurirjev in posadk vozil, nakar so jo prejeli vsi poveljniki (poveljnik ognjene skupine do poveljnika polka), saj je bila priročna za osebno obrambo in je hkrati povečala ognjeno moč enot.

Veliko so jo uporabljali predvsem gverilci, saj je bila enostavna, majhna in je uporabljala lahko tudi nemško strelivo. Sten je bil uporabljen tudi v atentatu na Reinharda Heydricha, toda med poskusom streljanja je nastal zastoj.

Tedanji britanski monarh Jurij VI. je imel Sten Mk. II zmeraj pri sebi v avtomobilu v primeru nenadnega nemškega zračnega desanta.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]