Naboj (orožje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glejte Naboj.
Shema prebojnega naboja (A-plašč krogle, B-jeklena polnitev, C-votel del, D-svinčena polnitev, E-smodniška polnitev

Naboj je vojaški izraz za pripravo, ki se uporablja pri streljanju in ki v osnovni obliki združuje kroglo, pogonsko polnitev in vžigalno kapico, ki se nahajajo znotraj tulca.

Osnovno delovanje[uredi | uredi kodo]

Različni pištolski naboji

Naboj se vstavi v cev strelnega orožja. Ko pritisnemo na sprožilec, sprožimo udarno iglo, ki udari po vžigalni kapici znotraj naboja. Ta povzroči vžig pogonske polnitve, ki začne sproščati velike količine plina. Pritisk, ki se pri tem ustvarja, povzroči odmik krogle od tulca, ki nadaljuje pot skozi cev in preko strelne linije do tarče. Tulec, ki preostane v mehanizmu, je potrebno pred ponovno polnitvijo odstraniti (npr. revolver) oz. ga samodejno odstrani mehanizem orožja (npr. jurišna puška).

Zgodovina in razvoj[uredi | uredi kodo]

Različni puškovni naboji

Imenovanje/označevanje nabojev[uredi | uredi kodo]

Za označevanje nabojev se danes uporabljajo trije sistemi:

popravek:(R oznaka ne pomeni robni vžig ampak, da ima tulec rob, ki zaustavlja naboj, da nebi šel naprej po cevi. To se je uporabljalo pri starejših valjastih nabojih - ostalo je pa še danes v rabi. Robni vžig pa imajo malokaliberski naboji Flobert.

Sestavni deli[uredi | uredi kodo]

Sestavni deli sodobnih nabojev:

Napisa na dnu tulcev pištolskih nabojev 9x19 Parabellum in .40 S&W
  • krogla (oz. izstrelek)
    plašč krogle
    jedro krogle
  • tulec
  • pogonska polnitev
  • netilka
  • rob
  • napis na dnu tulca

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]