Sladkasta mlečnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sladkasta mlečnica
Lactarius subdulcis 20070925wa.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Lactarius (mlečnica)
Vrsta: L. subdulcis
Znanstveno ime
Lactarius subdulcis
(Pers. ex Fr.) Gray[1]
Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Lactarius subdulcis
mikološke značilnosti:
Gills icon.png 
tip himenija: lističi
Convex cap icon.svg 

klobuk: izbočen

Adnate gills icon2.svg 

pritrditev himenija: priraščen

Bare stipe icon.png 

bet: gol

Cream spore print icon.png 

trosni prah: smetanast

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Edible toxicity icon.png 

užitnost: užitna


Sladkasta mlečnica (znanstveno ime Lactarius subdulcis) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.

Gobo je leta 1801 kot Agaricus subdulcis opisal mikolog Christian Hendrik Persoon. V sedanjo družino je sladkasto mlečnico leta 1821 uvrstil angleški mikolog Samuel Frederick Gray[2]. Znanstveno ime je izpeljano iz latinskih besed sub "pod" ter dulcis "sladko". Ime je dobila po sladkastem okusu mlečka, ki izteka iz ranjenega mesta[1][3].

Opis[uredi | uredi kodo]

Goba ima sprva izbočen klobuk premera od 3–7 cm, ki se kasneje zravna in postane v starosti vbočen. Barva klobuka variira od rdeče-rjave do rjaste in temno cimetaste, v starosti pa goba posvetli[1]. Klobuk je čvrst, po zgornji strani pa je gladek in na robu sprva spodvihan, kasneje pa se izravna in rahlo nacefra[1].

Bet je valjast, visok od 3–7 cm in ima premer od 0,6 do 1,3 cm, barva pa je enaka barvi klobuka[1]. Meso gobe je svetlo, trdi in gosti lističi pa so priraščeni na bet in so bele do rožnate barve. V njih se nahaja trosni prah smetanaste barve, v njem pa so jajčasti trosi dimenzij 7,5–11 mikronov[1][4][5]. Goba na ranjenih mestih izloča obilen, gost bel mleček, ki ne spreminja barve[1] in ima rahel oljnat vonj[5].

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Sladkasta mlečnica je razširjena po Evropi, v Severni Ameriki pa se ne pojavlja, čeprav so v preteklosti pod to vrsto šteli neke druge podobne gobe[6].

Najpogosteje to gobjo vrsto najdemo v listnatih gozdovih, največkrat pod bukvami, uspeva pa od poznega poletja do pozne jeseni in je dokaj pogosta vrsta[1][7]. Raste lahko posamično ali v manjših skupinah[5].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Phillips, Roger (1981). Mushrooms and Other Fungi of Great Britain and Europe. London: Pan Books. str. 88–89. ISBN 0330264419. 
  2. ^ Gray, SF (1821). The Natural Arrangement of British Plants. London. str. 625. 
  3. ^ Haas, Hans (1969). The Young Specialist looks at Fungi. Burke. str. 221. ISBN 0-222-79409-7. 
  4. ^ Pegler, David N. (1983). Mushrooms and Toadstools. London: Mitchell Beazley Publishing. str. 78. ISBN 0855335009. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 Jordan, Michael (2004). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. Frances Lincoln. str. 308. ISBN 9780711223783. Pridobljeno dne 2008-08-08. 
  6. ^ David Arora (1986). Mushrooms Demystified. Ten Speed Press. str. 82. ISBN 0-89815-169-4. 
  7. ^ Varma, Ajit (2004). Plant Surface Microbiology. Germany: Springer. str. 200. ISBN 9783540009238. Pridobljeno dne 8. avgusta 2008. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]