Mikoriza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) - je simbioza micelija glive s koreninami višjih rastlin. Poznani so trije tipi mikorize: endotrofna, ektotrofna in ekto-endotrofna.


Mikoriza sožitje med glivami in višjimi rastlinami.Glive pospešujejo razkroj organskih spojin, ki jih vsebuje prhlina, v spojine, sprejemljive za višje rastline.Glive rastlinam dobavljajo fosfor in dušik, ter nekatere vitamine, v sušnem obdobju pa tudi vodo.Iz rastlin glive črpajo organske spojine, predvsem sladkorje, ki jih potrebujejo za svoj razvoj. Mikoriza je nujna za pravilen razvoj številnih vrst rastlin. Eno izmed vrst mikorize vsebuje okoli 95% rastlin.

Tipi Mikorize [uredi]

Frank, odkritelj mikorize, je razlikoval med dvema različnima tipoma, ki jih je ločil na podlagi dejstva ali je gliva prodrla v kortikalno celico korenine ali ne. Ta dva tipa je zato poimenoval »endomikoriza« (predre celično steno) in ektomikoriza (ne predre celične stene). Vsi ostali tipi mikorize so bili odkriti kasneje. Sodobna klasifikacija mikorizo deli na endomikorizo, ektomikorizo in ectendomikorizo (ima mešane lastnosti tako endo- kot tudi ektomikorize).


'Primer mikorize

  • sožitje bora z jurčkom
  • breza z brezovim gobanom
  • hoja s sivko
  • trava s šampinjoni

Včasih z določeno vrsto rastline sobiva tudi več vrst gliv.


Viri [uredi]

1.Slovar EKOLOGIJE, DZS Ljubljana, 1998

2.Allen, Michael F., The ecology of mycorrhizae, Cambridge University Press, 1991