Mikoriza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) - je simbioza micelija glive s koreninami višjih rastlin. Poznani so trije tipi mikorize: endotrofna, ektotrofna in ekto-endotrofna.


Mikoriza sožitje med glivami in višjimi rastlinami. Glive pospešujejo razkroj organskih spojin, ki jih vsebuje prhlina, v spojine, sprejemljive za višje rastline. Glive rastlinam dovajajo fosfor in dušik, ter nekatere vitamine, v sušnem obdobju pa tudi vodo.Iz rastlin glive črpajo organske spojine, predvsem sladkorje, ki jih potrebujejo za svoj razvoj. Mikoriza je nujna za pravilen razvoj številnih vrst rastlin. V naravi je mikoriza zelo razširjena, saj ima mikorizno simbiozo kar 83% dvokaličnic, 79% enokaličnic in vse golosemenke.

Tipi Mikorize[uredi | uredi kodo]

V grobem poznamo štiri najbolj razširjene tipe mikorize:

  • ektomikoriza
  • arbuskularna mikoriza
  • erikoidna mikoriza
  • oridejska mikoriza;

Arbuskularna mikoriza

Arbuskularna mikoriza je najbolj razširjen tip mikorize. Tvorijo jo glive iz debla Glomeromycota. Je najstarejši in najbolj razširjen tip mikorize, saj se je razvil že 450 milijonov let nazaj in je odigral ključno vlogo pri prehodu rastlin iz vode na kopno ter pri evoluciji kopenskih ekosistemov. Je tip endomikorize, kjer glivna hifa prodre v koreninsko celico in tvori arbuskule (drevesaste strkukture), kjer poteka aktivna izmenjava snovi med glivo in rastlino.


Primeri mikorize

  • sožitje bora z jurčkom
  • breza z brezovim gobanom
  • hoja s sivko
  • trava s šampinjoni

Včasih z določeno vrsto rastline sobiva tudi več vrst gliv.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zeiger, E., Taiz, L. (2014) [2006], Plant physiology 4th edition (v angleščini), Sinauer Associates 
  • Slovar ekologije, Ljubljana: DZS 
  • Allen,Michael F., The ecology of mycorrhizae, Cambridge: Cambridge University Press 
  • Maček, Irena, http://mycorrhiza-slovenia.com/, Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani