Saint-Germain-en-Laye

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 54’ severne širine, 02° 05’ vzhodne dolžine

Panorama ozemlja Saint-Germaine-en-Laye
Občina Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 05' 29" E
Zemljepisna širina: 48° 53' 49" N
Uprava
Država Francija
Regija: Île-de-France
Departma: Yvelines (podprefektura)
Okrožje: Saint-Germain-en-Laye
Kanton: Saint-Germain-en-Laye-Jug
Saint-Germain-en-Laye-Sever
Župan: Emmanuel Lamy
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 22 m–107 m
(povpr. 78 m)
Površina kopnega:¹ 48,27 km²
Prebivalstvo
(1999)
38.423
 - gostota: (1999) 796/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 78551/ 78100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Cerkev sv. Germaina
bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye

Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines. Leta 1999 je naselje imelo 38.423 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v zahodnem predmestju Pariza ob širokem okljuku reke Sene, od središča Pariza oddaljeno 19 km.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji/departmaju

Saint-Germain-en-Laye je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Saint-Germain-en-Laye-Jug (del občine Saint-Germain-en-Laye, občini Aigremont, Chambourcy: 26.400 prebivalcev),
  • Kanton Saint-Germain-en-Laye-Sever (del občine Saint-Germain-en-Laye, občina Achères: 36.915 prebivalcev).

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Andrésy, La Celle-Saint-Cloud, Chatou, Conflans-Sainte-Honorine, Houilles, Maisons-Laffitte, Marly-le-Roi, Pecq, Poissy-Jug/Sever, Saint-Nom-la-Bretèche, Sartrouville, Triel-sur-Seine in Vésinet s 528.320 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Saint-Germain-en-Laye je bil ustanovljen leta 1020 ob ustanovitvi samostana na mestu sedanje cerkve sv. Germaina.

Pred francosko revolucijo je bil njegov dvorec Château de Saint-Germain prebivališče številnih francoskih monarhov. Stari grad je bil zgrajen leta 1348 pod kraljem Karlom V. na ostankih še starejšega gradu (château-fort, 1238), obnovljen v času Franca I. Saint-Germain-en-Laye je poznan po svoji 2.4 km dolgi kamniti terasi, postavljeni v letih 1669-1673 pod arhitektom Le Nôtrejem, s pogledom po dolini reke Sene in v daljavi na Pariz. V 19. stoletju je Napoleon Bonaparte na dvorcu Château-Vieux ustanovil šolo za oficirje - konjenike. Leta 1862 je dal Napoleon III. v delu dvorca postaviti muzej Musée des Antiquités Nationales, v katerem so bili predstavljeni predmeti iz obdobja od paleolitika do Galcev.

V dvorcu je bil rojen francoski kralj Ludvik XIV. (v mestnem grbu se posledično nahaja zibelka in datum rojstva), ki si ga je kasneje, v letih 1661 do 1681 izbral za glavno rezidenco. Leta 1688 je Ludvik predal dvorec angleškemu kralju Jakobu II. po njegovem izgonu iz Anglije (slavna revolucija); slednji je pokopan v cerkvi sv. Germaina.

Na dvorcu so bili podpisani številni mirovni sporazumi:

Med francosko revolucijo se je kraj imenoval Montagne-du-Bon-Air.

Med okupacijo v drugi svetovni vojni je bilo v Saint-Germain-en-Laye glavno poveljstvo nemške vojske.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • dvorec château de Saint-Germain-en-Laye,
  • cerkev sv. Germaina, zgrajena 1824 v stilu starih kretskih bazilik,
  • bolniška kapela,
  • mestna hiša Hôtel de ville (1777) z vrtovi,
  • rojstna hiša francoske skladatelja in pianista Debussyja,
  • Château de Val,
  • akvadukt de Retz,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]