Saint-Dié-des-Vosges

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saint-Dié-des-Vosges
Lega
Zemljevid
Saint-Dié-des-Vosges se nahaja v Francija
Saint-Dié-des-Vosges
Saint-Dié-des-Vosges se nahaja v Grand Est
Saint-Dié-des-Vosges
48°17′3″N 6°56′57″E / 48.28417°N 6.94917°E / 48.28417; 6.94917Koordinati: 48°17′3″N 6°56′57″E / 48.28417°N 6.94917°E / 48.28417; 6.94917
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaVosges
OkrožjeSaint-Dié-des-Vosges
KantonSaint-Dié-des-Vosges-Vzhod
Saint-Dié-des-Vosges-Zahod
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Christian Pierret
Površina
1
46,15 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
19.319
 • Gostota420 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
88413 /88100
Nadmorska višina310–901 m
(povp. 343 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Dié-des-Vosges je mesto in občina v severovzhodni francoskiregiji Loreni, podprefektura departmaja Vosges. Leta 1999 je prebivalstvo štelo 22.569 ljudi, ki so živeli na 46,15 km2; gostota prebivalstva je tako bila 489/km2.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Saint-Dié se nahaja na gozdnati vzpetini ob reki Meurthe, 48 km severovzhodno od Épinala.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Dié-des-Vosges je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Brouvelieures, Corcieux, Fraize, Gérardmer, Provenchères-sur-Fave, Raon-l'Étape in Senones s 93.398 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

St. Die (Deodatum, Theodata, S. Deodati Fanum) je nastal okoli samostana, ustanovljenega v 7. stoletju od svetega Deodata Neverškega.

Ob koncu 15. stoletja je mesto dobilo eno prvih tiskarn v Loreni. Leta 1628 je bil ustanovljen mestni svet in leta 1777 škofija Saint-Dié.

Leta 1507 je mestni tiskar Martin Waldseemüller izdal v mestu prvi svetovni globus in večji zemljevid sveta Cosmographiae Introductio, ki sta prva imela oznako Amerika za novoodkrito celino.

V letih 1065, 1155, 1554 in 1757 je bilo mesto delno poškodovano v požarih, a vedno obnovljeno. Leta 1777 je bila škofija obnovljena, a je bila razpuščena leta 1801 zaradi Napoleonovega konkordata; obnovljena je bila leta 1822.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Deodata

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Université Henri Poincaré : Institut universitaire de technologie (IUT)

Športne aktivnosti[uredi | uredi kodo]

  • Géoparc

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.