Saint-Dié-des-Vosges

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 17’ 06" severne širine, 6° 57’ 00" vzhodne dolžine

Panorama naselja
Občina Saint-Dié-des-Vosges
Saint-Dié-des-Vosges

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 57' 00" E
Zemljepisna širina: 48° 17' 06" N
Uprava
Država Francija
Regija: Lorena
Departma: Vogezi
Okrožje: Saint-Dié-des-Vosges
Kanton: Saint-Dié-des-Vosges-Vzhod
Saint-Dié-des-Vosges-Zahod
Župan: Christian Pierret
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 310 m–901 m
(povpr. 343 m)
Površina kopnega:¹ 46,15 km²
Prebivalstvo
(1999)
22.569
 - gostota: (1999) 489/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 88413/ 88100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Saint-Dié-des-Vosges je mesto in občina v severovzhodni francoskiregiji Loreni, podprefektura departmaja Vosges. Leta 1999 je prebivalstvo štelo 22.569 ljudi, ki so živeli na 46,15 km2; gostota prebivalstva je tako bila 489/km2.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Saint-Dié se nahaja na gozdnati vzpetini ob reki Meurthe, 48 km severovzhodno od Épinala.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Dié-des-Vosges je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Brouvelieures, Corcieux, Fraize, Gérardmer, Provenchères-sur-Fave, Raon-l'Étape in Senones s 93.398 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

St. Die (Deodatum, Theodata, S. Deodati Fanum) je nastal okoli samostana, ustanovljenega v 7. stoletju od svetega Deodata Neverškega.

Ob koncu 15. stoletja je mesto dobilo eno prvih tiskarn v Loreni. Leta 1628 je bil ustanovljen mestni svet in leta 1777 škofija Saint-Dié.

Leta 1507 je mestni tiskar Martin Waldseemüller izdal v mestu prvi svetovni globus in večji zemljevid sveta Cosmographiae Introductio, ki sta prva imela oznako Amerika za novoodkrito celino.

V letih 1065, 1155, 1554 in 1757 je bilo mesto delno poškodovano v požarih, a vedno obnovljeno. Leta 1777 je bila škofija obnovljena, a je bila razpuščena leta 1801 zaradi Napoleonovega konkordata; obnovljena je bila leta 1822.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Deodata
  • romansko-klasicistična katedrala sv. Deodata iz 12. do 18. stoletja, sedež škofije od leta 1777,
  • neoromanska cerkev sv. Martina,
  • Kapela Saint-Roch,
  • Muzej Pierre-Noël,
  • Tour (sl. stolp) de la Liberté,
  • Tekstilna tovarna Claude et Duval (arhitekt Le Corbusier),
  • Camp celtique de la Bure,
  • Strma skala Saint-Martin.

Vzgoja[uredi | uredi kodo]

Institut universitaire de technologie

Université Henri Poincaré : Institut universitaire de technologie (IUT)

Športne aktivnosti[uredi | uredi kodo]

  • Géoparc

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]