Roanne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 46° 02’ severne širine, 4° 04’ vzhodne dolžine

Uprava
Občina Roanne
Lega
Zemljepisna dolžina:	04° 04' 08" E
Zemljepisna širina:	46° 02' 12" N
Država	Francija
Regija:	Rona-Alpe
Departma:	Loire (podprefektura)
Okrožje:	Roanne
Kanton:	Roanne-Jug Roanne-Sever
Interkomunaliteta:	Aglomeracijska skupnost Grand-Roanne Agglomération
Župan:	Laure Déroche (2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	257 m–304 m (povpr. 279 m)
Površina kopnega:¹	16,12 km²
Prebivalstvo:² (1999)	38.896
- gostota: (1999)	2.413/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	42187/ 42300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Roanne (provansalsko Rouana) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Loire. Leta 1999 je mesto imelo 38.896 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Kraj se nahaja v pokrajini Lyonnais na severu Foreza, ob reki Loari in njenih pritokih Renaison in Oudan z leve ter Rhins z desne strani.

[uredi] Administracija

Lega okrožja v regiji

Roanne je sedež dveh kantonov:

Kanton Roanne-Jug (del občine Roanne, občine Lentigny, Ouches, Pouilly-les-Nonains, Riorges, Saint-Jean-Saint-Maurice-sur-Loire, Saint-Léger-sur-Roanne, Villemontais, Villerest: 35.699 prebivalcev),
Kanton-Roanne-Sever (del občine Roanne, občine La Bénisson-Dieu, Briennon, Mably: 34.127 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Belmont-de-la-Loire, Charlieu, Néronde, La Pacaudière, Perreux, Saint-Germain-Laval, Saint-Haon-le-Châtel, Saint-Just-en-Chevalet in Saint-Symphorien-de-Lay s 152.659 prebivalci.

[uredi] Zgodovina

Toponomija kraja je galskega izvora, Rod-onna ("tekoča voda"), iz katere se je preko vmesnih Rodumna in Rouhanne razvilo sedanje ime. Zgodovina mesta je tesnio povezana z reko Loaro. Kot pristanišče pomemben že v rimskem obdobju je v času po 4. stoletju njegova moč pojemala, nato pa v 12. stoletju s prihodom grofov Forez v te kraje ponovno začel prosperirati kot trgovska točka med Parizom in Sredozemljem.

Leta 1864 je bil mestu s strani Napoleona III. podeljen Red legije časti kot prispevek v boju proti Avstrijcem leta 1814.