Roanne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 02’ 12" severne širine, 4° 04’ 08" vzhodne dolžine

Občina Roanne

Grb
Roanne is located in Francije
Roanne
Roanne
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.06888888889
Zemljepisna širina: 46.0366666667
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe
Departma: Loire (podprefektura)
Okrožje: Roanne
Kanton: Roanne-Jug
Roanne-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Grand-Roanne Agglomération
Župan: Laure Déroche
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 257 m–304 m
(povpr. 279 m)
Površina kopnega:¹ 16,12 km²
Prebivalstvo
(2012)
36.806
 - gostota: (2012) 2.286/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 42187/ 42300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Roanne (provansalsko Rouana) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Loire. Leta 2010 je mesto imelo 36.806 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Forez ob reki Loari in njenih pritokih Renaison in Oudan z leve ter Rhins z desne strani, 78 km severno od Saint-Étienna in 80 km severozahodno od Lyona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Roanne je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Belmont-de-la-Loire, Charlieu, Néronde, La Pacaudière, Perreux, Saint-Germain-Laval, Saint-Haon-le-Châtel, Saint-Just-en-Chevalet in Saint-Symphorien-de-Lay s 157.319 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Toponomija kraja je galskega izvora, Rod-onna ("tekoča voda"), iz katere se je preko vmesnih Rodumna in Rouhanne razvilo sedanje ime. Zgodovina mesta je tesnio povezana z reko Loaro. Kot pristanišče pomemben že v rimskem obdobju je v času po 4. stoletju njegova moč pojemala, nato pa v 12. stoletju s prihodom grofov Forez v te kraje ponovno začel prosperirati kot trgovska točka med Parizom in Sredozemljem.

Leta 1864 je bil mestu s strani Napoleona III. podeljen Red legije časti kot prispevek v boju proti Avstrijcem leta 1814.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • cerkev sv. Štefana, prvotno iz 14. stoletja, večkrat obnovljena, sedanji izgled je dobila v letu 1844,
  • gotska cerkev Notre-Dame des Victoires iz leta 1864,
  • cerkev sv. Ane iz druge polovice 19. stoletja, z oltarno sliko - triptihom Pasijona iz 15. stoletja,
  • romanska cerkev sv. Ludvika iz leta 1881,
  • kapela sv. Mihaela iz 17. stoletja,
  • Muzej lepih umetnosti in arheologije Joseph Déchelette,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]