Charlieu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Charlieu
Lega
Zemljevid
Charlieu se nahaja v Francija
Charlieu
Charlieu se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Charlieu
46°9′34″N 4°10′19″E / 46.15944°N 4.17194°E / 46.15944; 4.17194Koordinati: 46°9′34″N 4°10′19″E / 46.15944°N 4.17194°E / 46.15944; 4.17194
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaLoire
OkrožjeRoanne
KantonCharlieu
InterkomunalitetaSkupnost občin
Le Pays de Charlieu
Upravljanje
 • Župan (2010-2014) Bruno Berthelier
Površina
1
6,70 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
3.712
 • Gostota550 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
42052 /42190
Nadmorska višina268–378 m
(povp. 265 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Charlieu je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Loire regije Rona-Alpe. Leta 2009 je naselje imelo 3.649 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Forez ob reki Sornin, 19 km severovzhodno od Roanne.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Charlieu je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Boyer, Chandon, Jarnosse, Maizilly, Mars, Nandax, Pouilly-sous-Charlieu, Saint-Denis-de-Cabanne, Saint-Hilaire-sous-Charlieu, Saint-Nizier-sous-Charlieu, Saint-Pierre-la-Noaille, Villers in Vougy s 15.623 prebivalci (v letu 2010).

Kanton Charlieu je sestavni del okrožja Roanne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva omemba naselbine, tedaj imenovane Carus Locus, sega v leto 994. Nastala je pod zaščito istoimenske benediktinske opatije na križišču glavnih poti med Parizom in Lyonom, med Loaro in Saono, na robu Burgundskega vojvodstva. Zaradi strateško pomembne lege so jo kmalu vzeli pod svoje okrilje francoski kralji, leta 1180 je bila pod Filipom Avgustom utrjena.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Sveti Filibert
  • ostanki benediktinske opatije sv. Fortunata, ustanovljene leta 872,
  • cerkev sv. Filiberta iz 13. stoletja,
  • muzej svile; Charlieu je bil stoletje in pol poznan po svojih izdelovalcih svile, muzej predstavlja tehnološki napredek in dejavnost tkalcev od začetka 19. stoletja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.