Pohod na Rim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Benito Mussolini s črnosrajčniki med pohodom na Rim

Pohod na Rim je bil državni udar, ki so ga izvedli italijanski fašisti na čelu z Benitom Mussolinijem leta 1922. S tem udarom je v Italiji na oblast prišla fašistična stranka, njen predsednik Mussolini pa je prevzel vodenje vlade. Ko je Mussolini postal predsednik vlade, še ni nastopilo obdobje diktature; le-ta je nastopila kasneje, ko so ubili socialističnega voditelja Matteottija in prepovedi vse ostale politične stranke.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Ob koncu prve svetovne vojne je v Evropi vladalo nezadovoljstvo vseh vpletenih strani z rešitvami, ki jih je prinesel versailski mir. Tudi v Italiji je prevladovalo mnenje, da je Italija v vojni več izgubila kot pridobila. Poleg tega je gospodarska kriza in strah pred naraščajočim vplivom komunizma postavila v ospredje nacionalistično fašistično stranko in njene »črnosrajčnike«.

Predpriprave[uredi | uredi kodo]

24. oktobra 1922 se je vodstvo fašistične stranke odločilo za prevzem oblasti. Načrt je bil, da bodo oborožene enote stranke, tako imenovani »črnosrajčniki«, 28. oktobra zasedli ključne položaje v večjih italijanskih mestih, en del teh enot pa bi izvedel pohod v glavno mesto, Rim. Dogovorjeno je bilo, da bo Mussolini počakal na razplet v Milanu, od koder se bo po uspešni akciji z vlakom pripeljal v Rim in prevzel oblast. Vodja je pregovorno znan po tem, da so v njegovi vladavini v Italiji vlaki vozili točno. To je posledica prihoda z vlaka v tem zgodovinskem trenutku, saj so tedaj železničarji stavkali in vlak naj ne bi vozil.

Pohod[uredi | uredi kodo]

Zaradi zbiranja oboroženih enot črnosrajčnikov na obrobjih Rima, je predsednik vlade Italije v odstopu, Luigi Facta, razglasil izredno stanje za mesto Rim. Kljub temu pa italijanski kralj Victor Emmanuel III. ni dovolil uporabe vojske, da bi se tako izognil državljanski vojni. 29. oktobra je kralj ponudil Mussoliniju mesto predsednik vladeja in ga pooblastil za sestavo nove vlade. 30. oktobra je Mussolini prispel v Rim, kamor je s seboj pripeljal kakšnih 25.000 črnosrajčnikov, ki so naslednji dan priredili slavnostni pohod po ulicah Rima, s čimer so proslavili prevzem oblasti.

Posledice[uredi | uredi kodo]

Prevzem oblasti s strani fašistov je Italijo še bolj potisnil v sodelovanje z Nemčijo, kjer so oblast kasneje prevzeli nacisti na čelu s Hitlerjem, kar je Evropo pahnilo v drugo svetovno vojno.