Panonski limes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Heidentor, prvotno zgrajena v rimski utrdbi Carnuntum v današnji Avstriji.

Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji. Garnizije teh taborov so varovale panonsko provinco pred napadi s severa od Avgustovega časa (31 pr. n. št. do 14 n. št.) do začetka 5. stoletja. Ponekod je tudi ta del rimskega limesa prečkal reko na ozemlje barbarov (Barbaricum).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Limes v Panoniji

V času Rimskega cesarstva je bila panonska regija razdeljena na Panonijo Superior ali Gornjo Panonijo na zahodu in Pannonia Inferior ali Spodnjo Panonijo na vzhodu.[1] Panonijo Superior sestavljajo predvsem današnje države Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška in Slovenija, medtem ko Panonijo Inferior sestavljajo današnje države Madžarska, Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Podonavski limes je bil ena najbolj turbulentnih regij v evropskem delu Rimskega cesarstva in v več kot 400 letih rimske vladavine je bila Panonija ena njegovih najpomembnejših provinc, zlasti po opustitvi Trajanove Dakije leta 271 našega štetja, ker od takrat naprej se je pritisk selitvenih ljudstev na ta del limesa še povečal. Limes je imel velik vpliv tudi na gospodarsko in kulturno življenje civilnega prebivalstva, saj je bilo njegovo zaledje eno glavnih oskrbovalnih območij obmejnih čet, te pa so bili porok za hitro romanizacijo pokrajine.[2]

Večina okupacijskih sil je bila nameščena v taboriščih (castra), manjših utrdbah (castella), stražarnicah, in utrjenih mostiščih (burgi), ki so bila zgrajena v pravilnih razmikih ob rečnem bregu. V nujnih primerih so te enote okrepile legije, ki so imele štabe v štirih večjih vojaških garnizijskih mestih. Z napredovanjem do Donave se je Rimsko cesarstvo zapletlo v dolgo vrsto spopadov s transdonavskimi germanskimi in sarmatskimi barbarskimi in migrantskimi ljudstvi, ki so se dokončno končali v 5. stoletju z razpadom cesarstva na zahodu.

Spremembe meja Panonije in lokacije legijskih taborov, dedukcijskih kolonij in jantarske poti med 1. in 4. st.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Pannonia«. UNRV Roman HIstory.
  2. ↑ Sándor Soproni (1973), p.59.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jenő Fitz (ed.): Der Römische Limes in Ungarn. Fejér Megyei Múzeumok Igazgatósága, 1976.
  • Kurt Genser: Der österreichische Donaulimes in der Römerzeit. Ein Forschungsbericht. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Vienna, 1986, ISBN 3-7001-0783-8 (Der römische Limes in Österreich 33).
  • Kurt Genser: Der österreichische Limes in der Römerzeit. Ein Forschungsbericht (dissertation) Salzburg 1982, Teil II.
  • Manfred Kandler, Hermann Vetters (ed.): Der römische Limes in Österreich, Vienna, 1989.
  • Sándor Soproni: Die letzten Jahrzehnte des pannonischen Limes. Becksche Verlagsbuchhandlung, Munich, 1985, ISBN 3-406-30453-2.
  • Sándor Soproni: Der spätrömische Limes zwischen Esztergom und Szentendre. Akademiai Kiado, Budapest, 1978, ISBN 963-05-1307-2.
  • Sándor Soproni: Militär und Befestigungen am Pannonischen Limes, ed. Amt der NÖ Landesregierung, Abt. III/2, Catalogue of the Lower Austrian State Museum, New Issue No. 55, Die Römer an der Donau, Noricum und Pannonien, Vienna, 1973, pp 59–68.
  • Endre Tóth: Die spätrömische Militärarchitektur in Transdanubien. In Archaeologiai Értesitő. 134, Budapest 2009.
  • Zsolt Visy (ed.): The Roman Army in Pannonia. An Archaeological Guide of the Ripa Pannonica. Teleki László Foundation, Budapest, 2003. ISBN 963-86388-2-6.
  • Zsolt Visy: The ripa Pannonica in Hungary. Akadémiai Kiadó, Budapest, 2003, ISBN 963-05-7980-4.
  • Zsolt Visy, Endre Tóth, Dénes Gabler, Lazlo Kocsis, Peter Kovacs, Zsolt Mráv, Mihaly Nagy u. a.: Von Augustus bis Attila – Leben am ungarischen Donaulimes. Konrad Theiss Verlag, Stuttgart, 2000, ISBN 3-8062-1541-3 (Schriften des Limesmuseums Aalen 53).
  • Zsolt Visy: Der pannonische Limes in Ungarn. Konrad Theiss Verlag, Stuttgart, 1988, ISBN 3-8062-0488-8.
  • Herma Stiglitz: Militär und Befestigungen am Österreichischen Limes, ed. Office of the Lower Austrian State Government, Dept. III/2, Catalogue of the Lower Austrian State Museum, New Series No. 55, Die Römer an der Donau, Noricum und Pannonien, Vienna, 1973, pp. 45–59.
  • Frantisek Krizek: Die römischen Stationen im Vorland des norisch-pannonischen Limes bis zu den Markomannenkriegen. In: Studien zu den Militärgrenzen Roms. Vorträge des 6. Internationalen Limeskongresses in Süddeutschland. Böhlau Verlag, Cologne/Graz, 1967, pp. 131–137.
  • Miroslava Mirkovic: Orbis Provinciarum, Moesia Superior, Eine Provinz an der Mittleren Donau, Zaberns Bildbände zur Archäologie, Sonderbände der Antiken Welt, Verlag Philipp v. Zabern, Mainz, 2007, ISBN 978-3-8053-3782-3.
  • Orsolya Heinrich-Tamáska: Überlegungen zu den Hauptgebäuden der pannonischen Innenbefestigungen im Kontext spätrömischer Villenarchitektur, pp. 233 - 242, in: Gerda v. Bülow und Heinrich Zahbelicky: (edb.) Bruckneudorf und Gamzigrad. Spätantike Paläste und Großvillen im Donau-Balkan.Raum, Files of the International Colloquium in Bruckneudorf from 15 to 18 October 2008, Dr. Rudolf Habelt GmbH, Bonn, 2011. ISBN 978-3-900305-59-8.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Panonski_limes&oldid=5976299«