Osama bin Laden

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Osama bin Laden
أسامة بن لادن
10. marec 1957(1957-03-10) - 2. maj 2011 (54 let)
Osama bin Laden portrait.jpg
Osama bin Laden
Kraj rojstva: Riad, Saudova Arabija
Kraj smrti: Abbottabad, Pakistan
Narodnost: savdska
Pripadnost: Al Kaida
Oboroženi
konflikt(i):
Sovjetsko-afganistanska vojna
Vojna proti terorizmu
Afganistanska vojna
Vojna v severozahodnem Pakistanu

Šejk Usamah bin Mohamed bin Avad bin Ladin (arabsko أسامة بن محمد بن عوض بن لادن‎, splošno znan kot Osama bin Laden), savdski plemič, poslovnež, fundamentalist in terorist, * 10. marec ali 30. julij 1957,[1] Riad, Saudova Arabija, † 2. maj 2011, Abbottabad, Pakistan[2][3][4][5][6][7][8][9][10][11].

Osama bin Laden, član bogate savdske rodbine bin Laden, je bil kot vodja džihadske teroristične skupine Al Kaida, ki je izvedla številne množične teroristične napade (največji napadi 11. septembra 2001), uvrščen na seznam mednarodnih teroristov. Zaradi terorističnega delovanja je izgubil savdsko državljanstvo in njegova bogata družina ga je razdedinila[12].

Zaradi vpletenosti v bombardiranje ameriških veleposlaništev leta 1998 je bil dodan na FBI-jeva seznama Ten Most Wanted Fugitives in Most Wanted Terrorists[13][14][15]. Od leta 2001 je bil bin Laden in celotna njegova organizacija večji cilj ameriške vojne proti terorizmu. Po padcu talibanov v Afganistanu se je bin Laden skrival na mejnem področju med Afganistanom in Pakistanom.

1. maja 2011 zvečer je predsednik ZDA Barack Obama oznanil na televiziji, da je bil bin Laden ubit v Abbottabadu (Pakistan) v spopadu z ameriškimi specialci[10][16] in da imajo njegovo truplo[11]. V skladu s muslimanskimi verskimi pravili in običaji so bin Ladna pokopali na morju[17].

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Otroštvo in zgodnja odraslost[uredi | uredi kodo]

Osama bin Mohammed bin Awad bin Laden (/[nepodprt vnos]ˈsɑːmə bɪn mˈhɑːmɨd bɪn əˈwɑːd bɪn ˈlɑːdən/) je bil rojen okrog leta 1957 v mestu Riad v Savdski Arabiji[18]. Bil je sin Mohameda bin Ladna in njegove desete žene Hamide[19]. Bin Laden družina se je že dolgo ukvarjala z gradbeništvom in je med drugim delala celo za savdsko kraljevo družino[20]. V intervjuju leta 1998 je Osama navedel, da se je rodil 10. marca 1957[21]. Kmalu po njegovem rojstva sta se starša ločila in njegova mati se je ponovno poročila z Mohamedom al-Attasom; Osama je tako živel s tremi polbrati in eno polsestro[19].

Vzgojen je bil v strogem vahabizmu[22]. Med leti 1968 in 1976 se je šolal na elitni sekularni šoli Al-Thager[19][23]. Šolanje je nato nadaljeval na Univerzi kralja Abdulaziza, kjer je študiral ekonomijo in poslovno upravljanje[24]. Nekateri viri pa še navajajo, da je leta 1979 diplomiral iz gradbeništva[25] oz. leta 1981 iz javne uprave[26]. Medtem ko ga nekateri opisujejo kot pridnega učenca[27], pa drugi navajajo, da je v tretjem letniku končal študij brez dosežene diplome[28]. Na univerzi pa se je še bolj posvetil preučevanju religije, pri čemer se je ukvarjal s interpretacijo Korana in džihada ter s humanitarnim delom[29]. Ukvarjal pa se je tudi s pisanjem poezije[30], branjem (med njegovimi najljubšimi knjigami so bila dela feldmaršala Montgomeryja in de Gaulla), konjeništvom, nogometom (spremljal je predvsem Arsenal F.C..[31]).

Leta 1974, ko je bil star 17 let, se je poročil s Najwo Ghanem v Latakii;[32]. Z Najwo se je ločil leta 2001, še pred napadi 9. septembra. Pozneje se je poročil še petkrat: Khadijah Sharif (1983; ločena v 90. letih 20. stoletja), Khairiah Sabar (1985; neznana usoda), Siham Sabar (1987; neznana usoda), neznana ženska (poroka je bila takoj razveljavljena) in Amal al-Sadah (2000)[33]. Osama je s temi ženami imel med 20 in 26 otrok[34][35]. Mnogo od njegovih otrok je po napadih 9. septembra 2001 pobegnilo v Iran, kjer so jih oblasti nadzarovale[36].

Bin Ladnov oče je bil ubit leta 1967 v letalski nesreči v Savdski Arabiji, ko se je njegov ameriški pilot zmotil med pristankom[37]. Tudi njegov najstarejši polbrat, Salem bin Laden, ki je po smrti očeta prevzel vodenje družine, je umrl v letalski nesreči in sicer leta 1988 v San Antoniu (Teksas, ZDA), ko se je ponesreči zaletel v daljnovode.

Prepričanja[uredi | uredi kodo]

Osama je bil prepričan, da bi samo uvedba šariatskega prava izboljšala razmere v islamskem svetu in je nasprotoval pan-arabizmu, socializmu, komunizmu ter demokraciji[38]. To prepričenje, v sodelovanju s nasilnim džihadom, je včasih imenovano tudi qutbizem po začetniku Sajidu Qutbi[39]. Osama je bil prepričan, da je Afganistan, pod vladavino talibanov Mule Omarja, bil edina islamska država v muslimanskem svetu[40]. Osama je nenehno poudarjal, da je nasilni džihad pravica in sicer kot orodje za popravo krivic, katero so nad muslimani zagrešile ZDA in včasih tudi druge nemuslimanske države[41], da je potrebno uničiti Izrael in da je potrebno doseči umik ZDA iz Bližnjega vzhoda[42].

Osamova ideologija je tudi vključevala idejo, da so civilisti (vključno z ženskami in otroci) legitimni cilji džihada[43][44]. Prav tako je bil anti-semit in je večkrat opozarjal na domnevne judovske zarote[45]. Prav tako je šiitske muslimane smatral za heretike in da veljajo za enega od glavnih nasprotnikov Al Kaide[46].

Bin Laden je iz verskih razlogov nasprotoval glasbi[47], medtem ko je bilo njegovo mnenje do tehnologije mešano. Tako je zagovarjal uporabo gradbene mehanizacije in genetski inženiring rastlin, hkrati pa je nasprotoval ohlajeni vodi[48].

Njegovi pogledi in načini, kako bi jih dosegli, so med izobraženci veljali za terorizem[49][50], prav tako med novinarji iz The New York Times[51][52], na BBCju[53] in katarski televiziji Al Džezira[54], med analisti kot je Peter Bergen[55], Michael Scheuer[56], Marc Sageman[57] in Bruce Hoffman[58][59]. Zaradi terorizma je bil obtožen v Madridu, New Yorku in Tripoliju[60].

Osamova strategija proti večjim tarčam (kot sta bila Sovjetska zveza in ZDA) je bila v tem, da se jih vplete v daljše bojevanje izčrpavanja v muslimanskih državah, pri čemer bi boj proti njim pritegnil številne džihadiste, ki se ne bi nikoli predali. To pa bi povzročilo ekonomski zlom sovražnika. Priročniki Al Kajde so jasno zagovarjali to strategijo. Med sovjetsko-afganistansko vojno je džihadistom to tudi uspelo, medtem ko nekateri trdijo, da jim je skoraj uspelo uničiti tudi ZDA, ki je za boj proti Al Kaidi porabila mnogo milijard dolarjev. Posledično nekateri smatrajo, da je bil Osama uspešen v boju proti obema supersialama[61].

Vojaška aktivnost[uredi | uredi kodo]

Afganistan[uredi | uredi kodo]

Potem, ko je leta 1979 zapustil univerzo, je leta 1980 vstopil med islamske borce v vojni proti Rusiji v Afganistanu. Pridružil se je Abdulu Jusufu Azamu[62][63]. Preko operacije Ciklon, ki je potekala med leti 1979 in 1989, so ZDA z denarjem in orožjem oskrbovale mudžahedine[64], pri čemer je pakistanska Inter-Services Intelligence (ISI) delovala kot posrednica. Bin Laden se je tako spoznal s generalporočnikom Hamidom Gulom, ki je bil vodja ISI. Medtem ko so ZDA priskrbele orožje in denar, pa sta ISI in Pakistanske oborožene sile dejansko izvajala urjenje islamskih prostovoljcev.

Leta 1984 sta bin Laden in Azam ustanovila Maktab al-Khidamat, preko katere sta v Afganistan pošiljala arabski denar, orožje in prostovoljce. Preko al-Khadata pa se je Osama pričel boriti proti Rusom v smislu ekonomskega boja. Tako je s pomočjo podedovanega denarja[65] financiral letalske prevoze in prenočišča, plačilo potnih taks ter drugih potreb, ki so jih imeli mudžahedini. Bin Laden je s svojim gradbenim znanjem in družinskimi gradbenimi podjetji zgradil številna taborišča v Pakistanu, kjer so urili mudžahedine. V tem času je pričel Osama nositi kamuflažne jakne in nositi sovjetsko oz. ruske jurišne puške.

Al Kaida[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Al Kaida.

Leta 1988 je bin Laden zapustil Maktab al-Khidamat. Medtem ko se je Azam posvetil podpori afganistanskih bojevanikov, pa je bin Laden želel zavzeti bolj militantno vlogo. Ena od glavnih točk razkola med Azamom in bin Ladnom je bilo vprašanje integracije arabskih prostovoljcev: Azam je namreč zagovarjal stališče, da se morajo sledji vključiti v arganistanske enote, ne pa da se iz njih ustanovi samostojne enote[66]. Že 20. avgusta 1988 je bila Al Kajda delujoča, pri čemer so jo opisalo kot organizirano islamsko skupino, ki si prizadeva za dvig sveta k Božji besedi. Med pogoi za vključitev Al Kaido so bili: dober poslušalec, dobro vzgojen, ubogljiv ter poslušen (bajat) do nadrejenih[67].

Po Wrightu pravo ime skupine ni bilo uporabljeno v javnih oznanilih, ker je bil njen obstoj sprva še skrivnost[68]. Po njegovem raziskovanju je bil Al Kaida ustanovljena 11. avgusta 1998 na srečanju višjih pripadnikov Egiptovskega islamskega džihada, Azama in bin Ladna, pri čemer so se dogovorili, da bodo s pomočjo bin Ladnovega denarja in izkušnjami Islamskega džihada razširili džihad tudi drugje[69]. Potem ko se je Sovjetska zveza februarja 1989 umaknila iz Afganistana, se je bin Laden naslednje leto vrnil v rodno Savdovo Arabijo, kjer je bil sprejet kot heroj džihada, ki je s svojo arabsko legijo uničil supersilo[70].

Iraška invazija na Kuvajt, pod vodstvom Sadama Husseina, ki se je pričela 2. avgusta 1990, je ogrozila tudi Savdovo Arabijo. Bin Laden se je srečal s kraljem Fahdom in savdskim obrambnim ministrom Sultanom, pri čemer jima je predlagal, da se naj Savdova Arabija ne zanaša na pomoč iz nemuslimanskih držav, ampak naj za obrambo Savdove Arabije raje uporabijo njegove mudžahedine. Njegov predlog je bil zavrnjen; Fahd je zaprosil za namestitev ameriških vojaških enot na svojem ozemlju[71], zaradi česar je Osama javno obsodil to potezo. Slednji je tako verjel, da je prisotnost tujih enot (iz nemuslimanskih držav) onečastila sveto zemljo (med Meko in Medino). Posledično je Vlada Savdove Arabije poskušala utišati bin Ladna.

Kmalu po prihodu ameriških enot v Savdovo Arabijo je Osama preusmeril svojo pozornost na napade na zahodu. 8. novembra 1990 je FBI napadel dom Sajida Nosaira v New Jerseyju, bližnjega sodelavca Al Kaidinega člana Alija Mohameda, pri čemer so odkrili načrte terorističnih napadov, vključno s nameravanim uničenjem stolpnic v New Yorku. To predstavlja tudi prvo zabeleženo odkritje delovanja Al Kaide izven muslimanskih dežel[72]. Nosair je bil pozneje obsojen zaradi vpletenosti v napad na World Trade Center leta 1993; pozneje je tudi priznal umor rabina Merija Kahana, ki se je zgodil v New Yorku 5. novembra 1990.

Bin Laden je nadaljeval z javnimi nastopi proti savdski vladi zaradi prisotnosti ameriških enot, dokler ga niso oblasti izgnale iz države. Leta 1992 je tako zapustil Savdsko Arabijo in odšel v izgnanstvo v Sudan[73].

Sudan in Afganistan[uredi | uredi kodo]

Osama bin Laden na svojem domu v Pakistanu med snemanjem enega svojih video-nagovorov. Posnetek so ameriški specialci našli in zasegli med operacijo maja 2011, v kateri so ubili Osamo bin Ladna.
Bin Ladnovo bivališče v Abbottabadu v Pakistanu, kjer se je skrival zadnjih pet let.

Leta 1990, pred začetkom zalivske vojne, je Savdska Arabija dovolila nastanitev ameriških sil v državi, kar je Bin Laden ostro obsodil in je bil leta 1991 zaradi protivladnih aktivnosti izgnan iz države. Zatočišče je našel v Sudanu, od koder pa je bil leta 1994 na pobudo ZDA in Savdske Arabije izgnan, ker naj bi bil povezan s terorističnimi napadi v Jemnu in Somaliji. Vrnil se je v Afganistan, kjer je osnoval mrežo Al Kaida.

Leta 1998 je začel pozivati k sveti vojni proti Američanom in Judom in napovedal napade nanje in na njihove zaveznike, zato je postal eden najbolj iskanih ljudi. V govornih in videoposnetkih, posredovanih prek svetovnega spleta, se je vse do smrti izrekal proti zahodnim vplivom v muslimanskem svetu.

Kot vodjo Al Kaide so ga lovile mednarodne sile, saj naj bi bil odgovoren za nekatere izmed največjih terorističnih napadov na svetu, med drugim tudi za teroristične napade 11. septembra 2001.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Osama bin Laden, Leader of al-Qaeda; profil na portalu Homeland Security (dostopno 2. maja 2011)
  2. ^ Reportaža na WHTC.com Napad na Bin Ladna se je zgodil 2. maja 2011 malo po polnoči po lokalnem pakistanskem času, zato je datum smrti 2. in ne 1. maj (dostopno 2. maja 2011)
  3. ^ Zurnal24.si - Ubili Osamo bin Ladna
  4. ^ Cooper, Helene (2011-05-01). "Obama Announces Killing of Osama bin Laden". The New York Times (New York City, USA: Arthur Ochs Sulzberger, Jr.). ISSN 0362-4331. OCLC 1645522. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-05-02. Pridobljeno dne 2011-05-02. 
  5. ^ "Al-Qaeda leader Osama Bin Laden dead - Obama". BBC News. May 2, 2011. Pridobljeno dne May 1, 2011. 
  6. ^ "Osama bin Laden is dead, Obama announces". The Guardian. 2 May 2011. Pridobljeno dne 2 May 2011. 
  7. ^ "Obama Announces that Bin Laden is Dead" by Jake Maxon - May 1, 2011 - News.WBRU - Retrieved 2 May 2011.
  8. ^ "Obituary: Osama Bin Laden". BBC News. 1 May 2011. 
  9. ^ Kate Zernike; Michael T. Kaufman (May 2, 2011). "The Most Wanted Face of Terrorism". The New York Times. Pridobljeno dne May 2, 2011. 
  10. ^ 10,0 10,1 "Bin Laden Dead, US Officials Say". The New York Times. 
  11. ^ 11,0 11,1 "Al-Qaeda leader Bin Laden 'dead'". BBC News. May 1, 2011. 
  12. ^ The Cost Of Being Osama Bin Laden Retrieved 15 March 2011
  13. ^ "FBI Ten Most Wanted Fugitives". FBI.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne January 3, 2008. Pridobljeno dne 2010-05-26. 
  14. ^ Dan Eggen (August 28, 2006). "Bin Laden, Most Wanted For Embassy Bombings?". The Washington Post. Pridobljeno dne 2010-05-26. 
  15. ^ "'Most wanted terrorists' list released". CNN. October 10, 2001. Pridobljeno dne April 3, 2011. 
  16. ^ "Osama bin Laden is dead, Obama announces". The Guardian. May 1, 2011. 
  17. ^ SiOL.net - Bin Ladna že pokopali na morju pri Pakistanu
  18. ^ "Frontline: Hunting Bin Laden: Who is Bin Laden?: Chronology". PBS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne February 10, 2006. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  19. ^ 19,0 19,1 19,2 Steve Coll (December 12, 2005). "Letter From Jedda: Young Osama- How he learned radicalism, and may have seen America". The New Yorker. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  20. ^ David Johnson. "Osama bin Laden infoplease". Infoplease. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne January 20, 2008. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  21. ^ "Osama bin Laden". GlobalSecurity.org. January 11, 2006. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  22. ^ Beyer, Lisa (September 24, 2001). "The Most Wanted Man In The World". Time. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  23. ^ Bergen 2006, str. 52
  24. ^ Messages to the World: The Statements of Osama bin Laden, Verso, 2005, str. xii.
  25. ^ Encyclopedia of World Biography Supplement, Vol. 22. Gale Group, 2002.
  26. ^ "A Biography of Osama Bin Laden". PBS Frontline. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  27. ^ Aziz Hug (January 19, 2006). "The Real Osama". The American Prospect. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  28. ^ Gunaratna, Rohan (2003). Inside Al Qaeda (3rd izd.). Berkley Books. str. 22. ISBN 0231126921. 
  29. ^ Wright 2006, str. 79
  30. ^ Michael Hirst (September 24, 2008). "Analysing Osama's jihadi poetry". BBC News. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  31. ^ "Bodyguard had orders to kill chief if captured". TODAYonline. May 5, 2011. Pridobljeno dne May 6, 2011. 
  32. ^ Michael Slackman (13. november 2001). "Osama Kin Wait and Worry". Los Angeles Times. Pridobljeno dne 26. maja 2010. 
  33. ^ Brian Todd, Tim Lister (May 5, 1011). "Bin Laden's wives – and daughter who would 'kill enemies of Islam'". CNN Edition: International. Pridobljeno dne May 5, 2011. 
  34. ^ "Osama's Women". CNN. March 12, 2002. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  35. ^ Amy Zalman, PhD. "Profile: Osama bin Laden". About.com. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  36. ^ Osama bin Laden's family 'stranded' in Iran, son says. The Telegraph. July 19, 2010
  37. ^ "Interview with US Author Steve Coll: 'Osama bin Laden is Planning Something for the US Election'". Der Spiegel. Pridobljeno dne January 26, 2011. 
  38. ^ Messages, 2005, str. 218. "Resist the New Rome", audiotape delivered to al-Jazeera and broadcast by it on January 4, 2004.
  39. ^ Dale C. Eikmeier (Spring 2007). "Qutbism: An Ideology of Islamic-Fascism". Parameters. str. 85–98. Pridobljeno dne 26. maja 2010. 
  40. ^ Messages, (2005), str. 143. from an interview published in Al-Quds Al-Arabi in London November 12, 2001 (originally published in Pakistani daily, Ausaf, Nov. 7)
  41. ^ Messages to the World, (2005), str. xix, xx, editor Bruce Lawrence.
  42. ^ October 6, 2002. Appeared in Al-Qala'a website and then the Observer November 24, 2002.
  43. ^ Messages, (2005) str. 70. Al Jazeera interview, December 1998, following Kenya and Tanzania embassy attacks.
  44. ^ Messages, (2005), str. 119, October 21, 2001 interview with Taysir Alluni of Al Jazeera.
  45. ^ Messages, (2005), str. 190. from 53-minute audiotape that "was circulated on various websites." dated February 14, 2003. "Among a Band of Knights."
  46. ^ Wright 2006, str. 303 "From interview with Ali Soufan – a Lebanese Sunni FBI agent"
  47. ^ Wright 2006, str. 167
  48. ^ Wright 2006, str. 172
  49. ^ Osama: The Making of a Terrorist John Randal I B Tauris & Co Ltd (October 4, 2005).
  50. ^ A Capitol Idea Donald E. Abelson str. 208.
  51. ^ Abby Goodnough (July 8, 2007). "Mysteries, Legal and Sartorial, at Padilla Trial". The New York Times. Pridobljeno dne May 26, 2010. 
  52. ^ Michael R. Gordon (September 17, 2001). "AFTER THE ATTACKS: THE STRATEGY; A New War And Its Scale". The New York Times. Pridobljeno dne May 28, 2010. 
  53. ^ "Is global terror threat falling?". BBC News. May 21, 2008. Pridobljeno dne May 28, 2010. 
  54. ^ ""Osama bin Laden's operation" has "perpetrated the worst act of terrorism ever witnessed on U.S. soil.". Aljazeera. August 17, 2008. Pridobljeno dne February 11, 2011. 
  55. ^ Bergen 2006
  56. ^ Scheuer 2002
  57. ^ Leaderless Jihad: Terror Networks in the Twenty-First Century Marc Sageman University of Pennsylvania Press January 3, 2008.
  58. ^ Bruce Hoffman (Spring 2004). "Redefining Counterterrorism: The Terrorist Leader as CEO". RAND Review.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)
  59. ^ A Devil's Triangle: Terrorism, Weapons Of Mass Destruction, And Rogue States Peter Brookes Rowman & Littlefield, 2005.
  60. ^ "Wanted: Usama Bin Laden". Interpol. Pridobljeno dne 28. maja 2010. 
  61. ^ "Osama bin Laden didn't win, but he was 'enormously successful'". Washington Post (Washington DC). 2. maj 2011. Pridobljeno dne 5. maja 2011. 
  62. ^ "Who is Osama Bin Laden?". BBC News. September 18, 2001. Pridobljeno dne May 28, 2010. 
  63. ^ "Photo: Zbigniew Brzezinski & Osama bin Laden". March 23, 2006. Pridobljeno dne May 28, 2010. 
  64. ^ "How the CIA created Osama bin Laden". Green Left Weekly. September 19, 2001. Pridobljeno dne May 2, 2011. 
  65. ^ Wright 2006, str. 145 "Lawrence Wright estimates his share of the Saudi Binladin Group circa fall 1989 as amounted to 27 million Saudi riyals – a little more than [US]$ 7 million."
  66. ^ Bergen 2006, str. 74–88
  67. ^ Wright 2006, str. 133–134
  68. ^ Wright 2006, str. 260
  69. ^ Asthana, N. C (January 1, 2009). Urban Terrorism : Myths And Realities. Pointer Publishers. str. 108. ISBN 9788171325986. 
  70. ^ Wright 2006, str. 146
  71. ^ Jehl, Douglas (December 27, 2001). "A Nation Challenged: Holy war lured Saudis as rulers looked Away". The New York Times. str. A1, B4. Pridobljeno dne May 28, 2010. 
  72. ^ "USA v. Omar Ahmad Ali Abdel-Rahman et al: 93-CR-181-KTD". MIPT Terrorism Knowledge Base. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne January 9, 2008. Pridobljeno dne May 28, 2010. 
  73. ^ Steve Emerson. "Abdullah Assam: The Man Before Osama Bin Laden". Pridobljeno dne 28. maja 2010. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]