Morfizem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Morfizem (tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur
Vsebina |
Definicija [uredi]
Kategorije sestavljata dva razreda. Prvi razred so objekti, drugi pa morfizmi.
Nad vsakim morfizmom sta definirani dve operaciji: domena funkcije (izvor) in kodomena (cilj). Kadar ima morfizem
domeno
in kodomeno
, lahko zapišemo
. S puščico smo označili smer od domene do kodomene.
Za vsake tri objekte
med njimi obstoja binarna operacija tako, da velja
. Imenuje se kompozitum. Kompozituma
in
zapišemo kot
. Kompozitum morfizmov pogosto opišemo s pomočjo komutativnega diagrama.
Morfizem zadošča dvema aksiomoma.
- identičnost: Za vsak objekt
obstoja takšen morfizem
(imenujemo ga morfizem identitete) tako, da za vsaki morfizem
velja
. - asociativnost:
.
Kadar je
konkretna kategorija je morfizem identitete identična funkcija in kompozitum je običajni kompozitum funkcij.
Zgledi [uredi]
- v konkretnih kategorijah, ki jih proučuje univerzalna algebra, se morfizmi imenujejo homomorfizmi.
- v kategoriji topoloških prostorov so morfizmi zvezne funkcije, izomorfizem pa se imenuje homeomorfizem.
- v kategoriji gladkih mnogoterosti so morfizmi gladke funkcije, izomorfizmi pa se imenujejo difeomorfizmi.
- v kategoriji malih kategorij se funktor obravnava kot morfizem
- v kategoriji funktorjev se morfizmi obravnavajo kot naravne transformacije.
Glej tudi [uredi]
- anamorfizem
- avtomorfizem
- katamorfizem
- difeomorfizem
- endomorfizem
- epimorfizem
- homeomorfizem
- homomorfizem
- hilomorfizem
- izomorfizem
- monomorfizem
- normalni morfizem
- paramorfizem
- kriptomorfizem
- ničelni morfizem
- morfizem grafov
Zunanje povezave [uredi]
- Vrste morfizmov na PlanetMath (v angleščini)
- Morfizem grafičnih elementov, diplomska naloga Karel Ravnjak (v slovenščini)
. Imenuje se
zapišemo kot
(imenujemo ga morfizem identitete) tako, da za vsaki morfizem
velja
.
.