Morfizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Morfizem (tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur

Vsebina

Definicija [uredi]

Kategorije sestavljata dva razreda. Prvi razred so objekti, drugi pa morfizmi.

Nad vsakim morfizmom sta definirani dve operaciji: domena funkcije (izvor) in kodomena (cilj). Kadar ima morfizem  f \, domeno  X \, in kodomeno  Y \,, lahko zapišemo  f: X \to Y \,. S puščico smo označili smer od domene do kodomene.

Za vsake tri objekte  X, Y, Z \, med njimi obstoja binarna operacija tako, da velja

 \operatorname hom(X, Y) \times \operatorname hom(Y, Z) \to \operatorname hom(X, Z) \,. Imenuje se kompozitum. Kompozituma  f:X \to Y \, in  g:Y \to Z \, zapišemo kot

 g \circ f \,. Kompozitum morfizmov pogosto opišemo s pomočjo komutativnega diagrama.

Commutative diagram for morphism.svg

Morfizem zadošča dvema aksiomoma.

  • identičnost: Za vsak objekt  X \, obstoja takšen morfizem  \operatorname id_X:X \to X \, (imenujemo ga morfizem identitete) tako, da za vsaki morfizem  f:A \to B \, velja  \operatorname id_B \circ f = f = f \circ \operatorname id_A \,.
  • asociativnost:  h \circ (g \circ f) = (h \circ g) \circ f \,.

Kadar je  C konkretna kategorija je morfizem identitete identična funkcija in kompozitum je običajni kompozitum funkcij.

Zgledi [uredi]

Glej tudi [uredi]

Zunanje povezave [uredi]