Manioka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Manioka
Manioka
Manioka
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Malpighiales
Družina: Euphorbiaceae (mlečkovke)
Rod: Manihot
Vrsta: M. esculenta
Znanstveno ime
Manihot esculenta
Crantz

Manioka (znanstveno ime Manihot esculeta) imenovana tudi kasava, topioka ali yuca. Manioka je gomoljasta južnoameriška rastlina, ki doseže tudi do 3 m višine. Manioko uvrščamo v družino mlečkovk in se je izogibamo zaradi strupenega belega mlečka, kateri na zraku hitro izhlapi in se porazgubi. Manioka je poznana ravno zaradi gomoljev, ki so bogati z škrobom. Manioka je trajnica z dlani podobnimi listi in drobnimi belimi cvetovi. Najuporabnejša je ravno zaradi hranljivih in zdravilnih gomoljev, ki so na navzven podolgovati rjavi v notranjosti pa imajo belo meso. Manioka raste v tropskih ali subtropskih delih celine. Indijanci gomolje uporabljajo predvsem za izdelavo moke in pijače. Poznamo jo v dveh vrstah, in sicer sladko ter grenko.

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Največji del manioke se pridela v Afriki, v Nigeriji. Rastlina je še danes eden najpomembnejših virov hrane v revnejših državah. Države v razvoju so bile leta 1995 posejane z manioko v kar 43-odstotkih obdelovalne površine. Glavne pridelovalke manioke so ravno afriške države, vendar je izvoz tega izdelka skoraj ničen, saj jo v večini porabijo za lastne potrebe. Največji izvoznik manioke je Tajska.

Obdelava gomolja[uredi | uredi kodo]

Manioka je bogati vir ogljikovih hidratov. Gomolje uporabljajo v večini za moko in pijačo. Gomolj izkopljejo nato pa jih dobro operejo jih narežejo na kose, dobro posušijo ter to zdrobijo v kar se da drobno moko. Tako pripravljena moka je v deželah tretjega sveta ena izmed glavnih prehrambnih izdelkov. Pri nas kuharski mojstri manioko uporabijo pri pripravi slaščic. Še posebej pri kuhi pudingov, sadnih želejev in za zgoščevanje omak, saj zaradi nevtralnega okusa ohrani naravni okus hrane.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Že pomorščak Kolumb je ob obisku Karibskih otokov bil deležen gostoljubnosti Indijancev- plemena Arawak, saj so ga postregli s palačinkami narejenimi iz moke rastline manioke. Že pred 10.000 leti so se ljudstva današnje Latinske Amerike prehranjevala z gomolji in listi manioke.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]