Mérida, Španija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mérida
mestna občina
Rimsko gledališče

Zastava

Grb
Mérida, Španija is located in Španija
Mérida
Mérida
Lega Méride v Španiji
Koordinati: 38°54′N 6°20′W / 38.9°N 6.333°W / 38.9; -6.333
Država Zastava Španije Španija
Avtonomna skupnost Zastava {{{alias2}}} Extremadura
Provinca Badajoz
Regija Mérida
Sodno okrožje Mérida
Ustanovitev 25 pr. n. št.
Upravljanje
 • Vrsta župan
Površina
 • Skupno 8.656 km2
Nadmorska višina 217 m
Prebivalstvo (2012)
 • Skupno 58.164
 • Gostota 6,7 preb./km2
Demonim Emeritenses
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 06800
Spletna stran Uradna spletna stran

Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Extremadura v zahodni osrednji Španiji. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). Arheološka najdišča v Méridi so od leta 1993 na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

Ime Mérida izhaja iz arabskega izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta Emerita Augusta.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Klimograf Méride

Mérida ima sredozemsko podnebje z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperarturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C.

Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let.

Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho.

Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Unescova svetovna dediščina
Conjunto arqueológico de Mérida
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Puente romano mérida.jpg
Države Zastava Španije Španija
Tip kulturni
Kriterij iii, iv
Referenca 664
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1993 (17. zasedanje)

Mesto Colonia Iulia Emerita Augusta (slovensko Kolonija Avgustovih vojnih veteranov) je leta 25 pr. n. št. ustanovil rimski cesar Gaj Avgust Oktavijan, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče rimske province Luzitanije in eno od najpomembnejših mest v Rimskem imperiju. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov kot v drugih španskih mestih.

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva v vizigotskem obdobju, je mesto ohranilo večino svojega nekdanjega sijaja, še posebej med vladavino škofov 6. stoletju, ko je bilo glavno mesto bizantinske province Hispanije. Leta 713 je Mérido osvojila arabska vojska pod poveljstvom Muse Ibn Nusairja. Postala je presolnica pokrajine Mérida. Arabci so ohranili večino rimskih zgradb in nekatere, na primer Alcazabo, celo razširili.

Mérido je leta 1230 osvojil Alfonz IX. Leonski. Kasneje je postala sedež priorstva San Marcos de León meniškega reda Santiago. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda Santiago. Leta 1720 je postala središče občine Mérida.

V 19. stoletju je bilo med Napoleonovo invazijo v Méridi porušenih veliko spomenikov, pokrajina Extremadura pa je bila povsem opustošena. Kasneje je postala pomembno železniško vozlišče in industrijsko središče.

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Rimski most (Puente Romano) čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.[1] Ob njem je utrdba Alcazaba, ki jo je leta 835 zgradil kordovski emir Abd Al Rahman II. na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski mozaiki, pod njim pa vizigotska cisterna za vodo.
  • Rimski forum z Dianinim templjem in rimskim provincijskim forumom in Trajanovim slavolokom.
  • Ostanki Velikega cirkusa (Circus Maximus) iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov.
  • Akvadukt čudežev (Acueducto de los Milagros).
  • Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki.
  • Jezova Proserpina in Cornalvo, rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi.
  • Amfiteater in rimsko gledališče, kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča.
  • Arheološko najdišče Morerías.
  • Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo.
  • Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem portiku so vgrajeni deli antičnega Marsovega templja.

Druge znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja
  • katedrala Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja
  • renesančna mestna hiša (Ajuntamento)
  • cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ O’Connor (1993), str. 106–107.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]