Jan Amos Komensky

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jan Amos Komensky
Johan amos comenius 1592-1671.jpg  *
Jan Amos Komensky
Rojstvo Comenius
28. marec 1592({{padleft:1592|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Moravska
Smrt 15. november 1670({{padleft:1670|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] (78 let)
Amsterdam, Nizozemska
Državljanstvo Flag of the Czech Republic.svg Češka
Poklic pisatelj, jezikoslovec, duhovnik, avtor, klerik, znanstvenik in teolog


Jan Amos Komensky (češko Jan Amos Komenský; slovaško Ján Amos Komenský; nemško Johann Amos Comenius; latinsko: Iohannes Amos Comenius), češki učitelj, pedagog, pisatelj, filozof in teolog, * 28. marec 1592, kraj rojstva nedoločen, Češka, † 15. november 1670, Amsterdam, Nizozemska.

Velja za utemeljitelja moderne pedagogike in glavnega protagonista šolskih in vzgojnih reform, ki so bile uperjene proti zastareli sholastični pedagogiki. Mnoge ideje o vzgoji in izobraževanju, ki si jih je zamislil in jih tudi prvi sistematiziral, veljajo še danes, npr. vzgoja vsesplošnega izobraževanja, zahteve po šolskem letu, šolskem tednu, učni uri, letnih počitnicah, telesnih vajah, o razredu kot zaključeni delovno-učni enoti[2], idr. Zaradi zaslug in velikega mednarodnega ugleda je bil od svojih sovernikov izvoljen za škof verske ločine Moravskih bratov, predreformacijskega protestantskega verskega gibanja, ki se je izoblikovalo iz preostankov taboritskih husitov in je med prvimi spodbujalo razmere za uveljavitev vsesplošnega izobraževanja. Večino življenja je zaradi verske pripadnosti zato preživel v izgnanstvu kot begunec in je pogosto menjaval bivališča.

Komensky se je sam podpisoval s polatinjeno oblika imena Comenius.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kraj njegovega rojstva si lastijo vsaj tri naselja na Moravskem, v katerih je preživel določena obdobja svojega otroštva: Komňa, majhna vas njegovih prednikov, od katerih je prevzel priimek, Nivnice, v katerem je preživljal otroštvo in Ogrski Brod, najbližje mesto, kamor se je v otroštu preselil. Njegov oče je bil mlinar, član ločine Moravskih bratov. Sina je vzgajal v strogem verskem duhu, vendar je že z dvanajstim letom Komensky popolnoma osirotel, skrb zanj pa je prevzela verska občina, ki ga je šele s štirinajstim letom poslala na nadaljnje šolanje na latinsko šolo v Přerovu na Moravskem. Ker je dokazal svojo nadarjenost in mu je bil zaradi religiozne nestrpnosti študij na praški univerzi onemogočen, je pod pokroviteljstvo sovernikov nadaljeval študij na nemškem na teoloških fakultetah univerz v Herbornu (1611-13) in Heidelbergu (1613-14). V letih od 1614 do 1618 je med soverniki učiteljeval v Přerovu. Star 24 let je bil posvečen v duhovnika, prevzel eno od verskih občin in hkrati postal rektor šole.

Ko pa je Ferdinand II. Habsburški, takrat še češki kralj, začel na Češkem protiprotestantska preganjanja, ki so vodila v tridesetletno vojno, so bili skupaj z ostalimi protestanti izgnani tudi Moravski bratje. Komensky je takrat izgubil vse svoje imetje, delovno gradivo in knjige. Skupaj s skupnostjo sovernikov in družino se je zatekel na Poljsko v mesto Leszno, kjer je prevzel v vodenje gimnazij. Tu je napisal jezikoslovno pedagoško delo »Odprta vrata k jeziku« (latinsko: Ianua Linguarum Reserata), s katerim je mednarodno zaslovel. V tem delu je poudaril učenje jezika ob opazovanju stvari in sveta[3]. V epidemiji kuge leta 1622 je izgubil celo družino: ženo in dve hčerki.

Od leta 1628 je kot izgnanec potoval po Evropi, širil svoje pedagoške ideje in se skromno preživljal s sredstvi mecenov. Umrla mu je še druga žena in v oskrbo so mu ostali štirje otroci. Njegovi soverniki so bili razpršeni in ekonomsko nestabilni. V teh težkih razmerah je dokončal svoje najpomembnejše pedagoško delo »Velika didaktika« (Didactica magna), ki pomeni prvo sistematično izgradnjo pedagoških idej. Posamezne ideje, ki jih je izložil Komensky, kot npr. izobraževanje za vse, kar vključuje pisanje,računanje in pouk v materinščini, so se sicer pojavljale že prej in pri različnih avtorjih, a v premalo ambiciozni obliki, ki bi se zoperstavila neživljenjskemu sholastičnemu drilu. Šele Komensky je vse takratne pobude humanistične pedagogike preuredil v en pregleden in praktično uresničljiv sistem. Pod vplivom angleškega filozofa Francisa Bacona je razvil pedagoško-ontološki sistem, ki so ga usmerjali ideali renesančnega humanizma, nujnost pedagoškega spoznavanja čutno-konkretnega pred pojmovnim in predrazsvetljenske ideje napredovanja človekovega uma, kar sovpada s harmoniziranjem medčloveških odnosov. Komensky si je zamislil projekt, ki ga je uresničilo šele kasnejše razsvetljenstvo in sicer potrebo po enciklopedičnem delu, ki ga je sam označeval kot »panzofija«. Za Komenskega vzgoja in izbraževanje nista smotra sama po sebi, pač pa sta sredstvi za razumno in Bogu vdano življenje, ki je hkrati priprava na posmrtno večno življenje.

V istem obdobju je ustvarjal pedagoško-filozofska dela, v katerih je pojasnjeval svoja »panzofska« načela, in prve otroške slikanice. Leta 1641, ko je že mednarodno zaslovel, ga je angleški parlament povabil v Anglijo, kjer pa se zaradi začetka državljanske vojne med rojalističnimi in parlamentarnimi silami ni zadrževal dolgo. Leta 1648 ga je švedska kraljica Kristina[4] povabila, da pripravi učbenike in reformira jezikovni pouk po novih načelih.

Ponovno se je vrnil na Leszno na Poljskem, a je kraj po povabilu madžarskega princa Georgija Rakozcija kmalu zapustil. Na Madžarskem je leta 1654 napisal »Čutni svet v slikah« (Orbis sensualium pictus), ki je po vsebini ilustrirani enciklopedični učbenik za otroke in hkrati velja za prvo slikanico namenjeno otrokom.[navedi vir]

Iz Madžarske se je še zadnjič vrnil v Leszno, kjer pa se nesreče niso nehale. V vojni med Švedi in Poljaki je bilo mesto požgano, skupaj z mestom pa tudi vse imetje Komenskega. Nazadnje se je ustalil v Amsterdamu, kjer je štirinajst let bival pri enem od svojih mecenov, urejal in širil svoje ideje.

Sistematika pedagogike in njen vpliv[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118521691 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.
  2. ^ v Žlebnik 1959, 89
  3. ^ prav tam, 84
  4. ^ Dve leti kasneje je bil povabljen Descartes.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Žlebnik, Leon, »Obča zgodovina pedagogike«, DZS, Ljubljana, 1959, str. 83-96 (COBISS)
  • Pánek, Jaroslav (1993). Jan Amos Komenski: češki humanist na poti k boljšanju reči človeških. Nova Gorica: Educa. COBISS 36178688. ISBN 961-6039-02-4. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]