Hendaye

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 21’ 34" severne širine, 1° 46’ 24" zahodne dolžine

Občina Hendaye
Hendaye, pristanišče

Grb
Hendaye is located in Francije
Hendaye
Hendaye
Lega
Zemljepisna dolžina: -1.77333333333
Zemljepisna širina: 43.3594
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Pyrénées-Atlantiques
Okrožje: Bayonne
Kanton: Hendaye
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Sud Pays Basque
Župan: Jean-Baptiste Sallaberry
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–108 m
(povpr. m)
Površina kopnega:¹ 7,95 km²
Prebivalstvo
(2007)
13969
 - gostota: () 1.757/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 64260/ 64700:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Hendaye (baskovsko Hendaia) je pristaniško naselje in občina v francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije. Leta 2007 je naselje imelo 13.969 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Labourd ob izlivu francosko-španske mejne reke Bidasoe v Biskajski zaliv, 33 km jugozahodno od središča Bayonne.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Hendaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Biriatou, Ciboure in Urrugne z 29.093 prebivalci.

Kanton Hendaye je sestavni del okrožja Bayonne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na otoku Konpantzii sredi reke Bidasoe je bil leta 1659 sklenjen Pirenejski mirovni sporazum, s katerim se je končala četrt stoletja dolga francosko-španska vojna.

23. oktobra 1940, po nemški okupaciji Francije, je na železniški postaji Hendaye potekalo srečanje med špansko in nemško delegacijo, na katerem je Adolf Hitler poskušal prepričati generala Franca o vstopu Španije v drugo svetovno vojno na strani sil osi. Franco se kljub naklonjenosti ni dal prepričati, tudi zaradi nedavne državljanske vojne. S tem je Španija v tem času uradno ostala nevtralna država.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • veliki kamniti križ na mestnem trgu, na njem so vrezani alkimistični simboli, ki naj bi vsebovali skrivnost o prihodnji globalni katastrofi,
  • župnijska cerkev sv. Vincenca iz konca 16. stoletja,
  • ruševine fortifikacije iz leta 1618, ki jo je okrepil francoski vojaški inženir Vauban v letu 1685, stari topovi,
  • Le château Abbadia,
  • vila Rdeča hiša,
  • vila Mavrski dvorec
  • ribiško pristanišče Caneta,
  • les Jumeaux, naravni park,
  • francosko španski kondominij Konpantzia, otok fazanov - pol leta pod upravo Francije, pol leta pod Španijo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]