Hendaye
| Občina Hendaye |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | -1.77333333333 |
| Zemljepisna širina: | 43.3594 |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Akvitanija |
| Departma: | Pyrénées-Atlantiques |
| Okrožje: | Bayonne |
| Kanton: | Hendaye |
| Interkomunaliteta: | Skupnost občin Sud Pays Basque |
| Župan: | Jean-Baptiste Sallaberry (2008-2014) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 0 m–108 m (povpr. m) |
| Površina kopnega:¹ | 7,95 km² |
| Prebivalstvo:² (2007) |
13969 |
| - gostota: () | 1.757/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 64260/ 64700: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
Hendaye (baskovsko Hendaia) je pristaniško naselje in občina v francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije. Leta 2007 je naselje imelo 13.969 prebivalcev.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Kraj leži v pokrajini Labourd ob izlivu francosko-španske mejne reke Bidasoe v Biskajski zaliv, 33 km jugozahodno od središča Bayonne.
Uprava [uredi]
Hendaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Biriatou, Ciboure in Urrugne z 29.093 prebivalci.
Kanton Hendaye je sestavni del okrožja Bayonne.
Zgodovina [uredi]
Na otoku Konpantzii sredi reke Bidasoe je bil leta 1659 sklenjen Pirenejski mirovni sporazum, s katerim se je končala četrt stoletja dolga francosko-španska vojna.
23. oktobra 1940, po nemški okupaciji Francije, je na železniški postaji Hendaye potekalo srečanje med špansko in nemško delegacijo, na katerem je Adolf Hitler poskušal prepričati generala Franca o vstopu Španije v drugo svetovno vojno na strani sil osi. Franco se kljub naklonjenosti ni dal prepričati, tudi zaradi nedavne državljanske vojne. S tem je Španija v tem času uradno ostala nevtralna država.
Zanimivosti [uredi]
- veliki kamniti križ na mestnem trgu, na njem so vrezani alkimistični simboli, ki naj bi vsebovali skrivnost o prihodnji globalni katastrofi,
- župnijska cerkev sv. Vincenca iz konca 16. stoletja,
- ruševine fortifikacije iz leta 1618, ki jo je okrepil francoski vojaški inženir Vauban v letu 1685, stari topovi,
- Le château Abbadia,
- vila Rdeča hiša,
- vila Mavrski dvorec
- ribiško pristanišče Caneta,
- les Jumeaux, naravni park,
- francosko španski kondominij Konpantzia, otok fazanov - pol leta pod upravo Francije, pol leta pod Španijo.
Pobratena mesta [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hendaye |
- Uradna stran (v francoščini)