Generalni sekretar Sveta Evrope

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Generalni sekretar
Sveta Evrope
Trenutno:
Marija Pejčinović Burić

od 18. septembra 2019
SedežStrasbourg, Francija
Mandat5 let
Začetek delovanja1949
Prvi nosilecJacques Camille Paris
NamestnikGabriella Battaini-Dragoni
Spletna stranwww.coe.int/t/secretarygeneral

Generalni sekretar Sveta Evrope (francosko Secrétaire général du Conseil de l'Europe, nemško Generalsekretär des Europarates) je na predlog Odbora ministrov za obdobje petih let imenovan s strani parlamentarne skupščine. Odgovoren je za izpolnitev ustanovnih ciljev Sveta Evrope - doseganje večje enotnosti med državami članicami zaradi varovanja in uresničevanja idealov in načel, ki so dediščine ter olajšati njihov gospodarski in družbeni napredek.

Čeprav pooblastila generalnega sekretarja niso jasno opredeljena, je v celoti odgovoren za strateško upravljanje delovnega programa in proračuna Sveta Evrope, prav tako nadzoruje tekoče delovanje Organizacije in Sekretariata.

Generalni sekretarji[uredi | uredi kodo]

Država Ime Začetek mandata Konec mandata
 Francija Jacques Camille Paris 11. avgust 1949 17. julij 1953
 Francija Léon Marchal 21. september 1953 24. september 1956
 Italija Lodovico Benvenuti 19. september 1957 15. marec 1964
 Združeno kraljestvo Peter Smithers 16. marec 1964 15. september 1969
 Avstrija Lujo Tončić-Sorinj 16. september 1969 16. september 1974
 Zahodna Nemčija Georg Kahn-Ackermann 17. september 1974 17. september 1979
 Avstrija Franz Karasek 1. oktober 1979 1. oktober 1984
 Španija Marcelino Oreja Aguirre 1. oktober 1984 1. junij 1989
 Francija Catherine Lalumière 1. junij 1989 31. maj 1994
 Švedska Daniel Tarschys 1. junij 1994 1. september 1999
 Avstrija Walter Schwimmer 1. september 1999 31. avgust 2004
 Združeno kraljestvo Terry Davis 1. september 2004 31. avgust 2009
 Norveška Thorbjørn Jagland 1. oktober 2009 18. september 2019
 Hrvaška Marija Pejčinović Burić 18. september 2019 danes

Polemika na volitvah leta 2009[uredi | uredi kodo]

Odbor ministrov je 12. maja 2009 obvestil parlamentarno skupščino, da bosta za mesto generalnega sekretarja kandidirala le dva kandidata: Thorbjørn Jagland (nekdanji norveški premier) in Włodzimierz Cimoszewicz (nekdanji poljski premier), s čimer je zavrnil Belgijski apel, naj na seznam kandidatov doda še dve osebi. Po naključju sta bila oba kandidata hkrati predsednika vlade (1996–1997) in oba socialdemokrata. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je 23. junija odločila, da volitve prestavi vsaj do septembrskega zasedanja, s čimer je položaj ostal prazen od 1. septembra 2009.[1]

Parlamentarno skupščino je razjezila odločitev Odbora ministrov, da iz ožjega seznama izbriše dva od štirih kandidatov: belgijskega senatorja Luca Van den Brandeja in madžarskega parlamentarca Mátyása Eörsija, oba člana parlamentarne skupščine Sveta Evrope.[2] 11. septembra 2009 je Le Monde poročal o volilnih polemikah, da bo prihodnji generalni sekretar podedoval institucijo, ki je bila v krizi. [3]

30. septembra 2009 je bil na mesto generalnega sekretarja izvoljen Thorbjørn Jagland.[4] 24. junija 2014 je bil izvoljen ponovno.[5]

Volitve 2019[uredi | uredi kodo]

Štiri države članice so do 10. januarja 2019 predlagale kandidate, ki jih je nato obravnaval odbor ministrov. Dva med njimi so označili kot primerna, o njima pa nadalje glasuje parlamentarna skupščina.[6] To sta bila belgijski zunanji minister Didier Reynders in hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić. Pejčinvoić Burić je bila izvoljena s 54 glasovi prednosti, položaj pa je prevzela 15. oktobra 2019.

Obravnavani na odboru ministrov:

  • Didier Reynders (Belgija) [7]
  • Andrius Kubilius (Litva) [8]
  • Dora Bakoyannis (Grčija)
  • Marija Pejčinović Burić (Hrvaška)

Izbrana kandidata:

Parlamentarna skupščina je o kandidatih glasovala 26. junija 2019

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Judith Crosbie (23. junij 2009). »Council of Europe defers secretary-general vote«. EuropeanVoice.com. Pridobljeno 29. avgusta 2009.
  2. Smyth, Jamie (12. maj 2009). »Council to battle Russia on Protocol 14«. Irish Times. Pridobljeno 15. septembra 2009.
  3. Smolar, Piotr (11. september 2009). »Le futur secrétaire général du Conseil de l'Europe héritera d'une institution en crise«. Le Monde. Pridobljeno 15. septembra 2009.
  4. »THORBJORN JAGLAND ELECTED SECRETARY GENERAL OF COUNCIL OF EUROPE«. panorama.am. 30. september 2009. Pridobljeno 2. oktobra 2009.
  5. http://www.coe.int/en/web/secretary-general/-/thorbj-rn-jagland-re-elected-secretary-general-of-the-council-of-europe
  6. »Election of the Secretary General of the Council of Europe: Candidatures received«. Council of Europe. 11. januar 2019.
  7. »Didier Reynders stelt zich kandidaat als secretaris-generaal van Raad van Europa«. VRTNWS. 7. januar 2019.
  8. »Lithuanian govt nominates Kubilius for Council of Europe's secgen«. Baltic Times. 27. december 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]