Fréjus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 25' 59" severne širine, 6° 44' 12" vzhodne dolžine

Občina Fréjus
Ostanki rimskega akvedukta, Fréjus

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 44' 12" E
Zemljepisna širina: 43° 25' 59" N
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Var
Okrožje: Draguignan
Kanton: Fréjus
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Fréjus Saint-Raphaël
Župan: Élie Brun
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–616 m
(povpr. 8 m)
Površina kopnega:¹ 102,27 km²
Prebivalstvo
(1999)
46.801
 - gostota: (1999) 480/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 83061/ 83370:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Fréjus (provansalsko Frejús/Frejus), je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Leta 1999 je mesto imelo 46.801 prebivalca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na Azurni obali ob izlivu rek Argens in Reyran v Sredozemsko morje, 90 km severovzhodno od Toulona.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Fréjus je sedež istoimenskega kantona, v katerega sta poleg njegove vključeni še občini Les Adrets-de-l'Estérel in Bagnols-en-Forêt s 50.536 prebivalci. Skupaj s sosednjim Saint-Raphaëlom tvori enovito mesto in aglomeracijsko skupnost.

Kanton Fréjus je sestavni del okrožja Draguignan.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Fréjus je bil ustanovljen leta 49 pred Kristusom kot rimski Forum Julii, kasneje Forum Julium (2. stoletje), de Frejurio (1035) in Frejus (1436). Okoli leta 30 pr. Kristusom je postal kolonija za veterane 8. legije, v približno istem času se je začela tudi gradnja mestnega pristanišča, ki je postalo za Ostio drugo največje v rimskem cesarstvu, vse do padca Nerona leta 69 po Kristusu.

V zgodnjem srednjem veku je vpliv Fréjusa postopoma upadel do 10. stoletja, ko je prišel pod nadzor mestenega škofa Riculpha, s katerim se je začelo novo obdobje mesta.

Decembra 1959 so poplavne vode ob popustitvi jezu Malpasset opustošile zahodne četrti mesta, pri čemer je umrlo 500 ljudi.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala Saint-Léonce, Fréjus

Fréjus je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • rimske ostaline
    • akvedukt,
    • amfiteater,
    • gledališče,
  • Katedrala Saint-Léonce, francoski narodni spomenik, je del srednjeveških verskih zgradb iz obdobja od 5. do 13. stoletja, ko je bil Fréjus pomembno versko in trgovsko središče Provanse. Katedrala je posvečena lokalnemu škofu sv. Leonciju (ca. 419-488). Njena krstilnica, zgrajena v 5. stoletju, kasneje ob kasnejših prenovah skrita, je bila ponovno odkrita v letu 1925 in velja za eno najstarejših krščanskih zgradb v Franciji.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]