Saint-Raphaël, Var

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 25' 31" severne širine, 6° 46' 06" vzhodne dolžine

Občina Saint-Raphaël
bazilika Notre-Dame de la Victoire, Saint-Raphaël

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 46' 06" E
Zemljepisna širina: 43° 25' 31" N
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Var
Okrožje: Draguignan
Kanton: Saint-Raphaël
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Fréjus Saint-Raphaël
Župan: Jordi Ginesta
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–560 m
(povpr. 16 m)
Površina kopnega:¹ 89,59 km²
Prebivalstvo
(1999)
30.671
 - gostota: (1999) 397/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 83118/ 83530, 83700:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Saint-Raphaël (provansalsko Sant-Rafèu) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Leta 1999 je mesto imelo 30.671 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na skrajnem vzhodu Fréjuskega zaliva, na meji z departmajem Alpes-Maritimes.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Saint-Raphaël je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje Draguignan. Skupaj s sosednjim Fréjusom tvori enovito mesto in aglomeracijsko skupnost Fréjus Saint-Raphaël.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime kraja izhaja od cerkve, leta 1065 posvečene nadangelu Rafaelu (danes cerkev sv. Petra), v letu 1073 imenovan Sanctus Raphaël.

V času druge svetovne vojne, 15. avgusta 1944, je bila njegova obala eno od prizorišč zavezniškega izkrcanja v južni Franciji (Operacija Dragoon).

Leta 1957 so iz vzorca prsti, zbrane v bližini mesta, prvikrat uspeli osamiti bakterijo Streptomyces mediterranei, slednja je postala vir za zdravilo proti tuberkulozi Rifamycin.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • bazilika Notre-Dame de la Victoire, zgrajena leta 1887 v neobizantinskem slogu, v spomin na zmago krščanskih sil nad Otomanskim imperijem v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571.
  • cerkve sv. Petra (v starem jedru mesta), Notre-Dame du Sacré-Cœur (Agay), sv. Bernardke (Valescure), Sacré-Cœur (Boulouris).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]