Bolezen ebolavirusa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ebola)
Skoči na: navigacija, iskanje
Ebola virus disease
Klasifikacija in zunanji viri

1976 photograph of two nurses standing in front of Mayinga N., a person with Ebola virus disease; she died only a few days later due to severe internal hemorrhaging.
MKB-10 A98.4
MKB-9 065.8
DiseasesDB 18043
MedlinePlus 001339
eMedicine med/626
MeSH D019142

Bolezen ebolavirusa (EVD) ali hemoragična mrzlica ebola je bolezen ljudi, ki jo povzroča ebolavirus. Simptomi se običajno pojavijo dva dni do tri tedne po okužbi z virusom, in sicer vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in glavoboli. Običajno sledijo slabost, bruhanje in driska, skupaj z zmanjšanim delovanjem jeter in ledvic. Na tej točki se pri nekaterih osebah začnejo težave s krvavenjem.[1]

Do okužbe z virusom lahko pride pri stiku s krvjo ali telesnimi tekočinami okužene živali (pogosto opice ali vrsta netopirjev, ki se imenujejo leteče lisice).[1] Prenašanje po zraku v naravnem okolju ni bilo dokumentirano.[2] Leteče lisice naj bi virus lahko prenašale in širile, ne da bi se okužile. Ko pride do okužbe pri ljudeh, se lahko širi tudi med ljudmi. Moški preživeli lahko bolezen širi prek sperma skoraj dva meseca. Za določitev diagnoze, se običajno najprej izloči druge bolezni s podobnimi simptomi, kot so malarija, kolera in druge virusne hemoragične mrzlice. Diagnozo potrdijo s testom vzorcev krvi za ugotavljanje prisotnosti virusnih protiteles, virusne RNA ali samega virusa.[1]

Preprečevanje vključuje zmanjševanje prenašanja bolezni z okuženih opic in prašičev na ljudi. To se lahko izvaja s preverjanjem okuženosti teh živali. Če je bolezen ugotovljena, se živali nato ubije, trupla pa ustrezno odstrani. Ustrezno kuhanje mesa in nošenje zaščitnih oblačil pri rokovanju z mesom je lahko koristno, prav tako je dobro nositi zaščitna oblačila in si umivati roke, kadar smo v bližini obolelih oseb. Z vzorci telesnih tekočin in tkiv obolelih oseb je treba ravnati izredno previdno.[1]

Za bolezen ni posebnega zdravljenja. V prizadevanju za pomoč se okuženim osebam daje bodisi raztopino za peroralno rehidracijo (nekoliko sladka in slana voda za pitje) ali intravenske tekočine.[1] Bolezen ima visoko umrljivost – za njo umre od 50 % do 90 % okuženih.[1][3] EVD so prvič odkrili v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. Bolezen se običajno pojavi kot izbruh v tropskih regijah podsaharske Afrike.[1] Od leta 1976 (ko so jo odkrili prvič) do leta 2013 je bilo okuženih manj kot 1000 ljudi na leto.[1][4] Največji izbruh do danes je trenutni, ki je prizadel Gvinejo, Sierro Leone, Liberijo in zelo verjetno Nigerijo.[5][6] Do avgusta 2014 je bilo ugotovljenih več kot 1600 primerov.[7] Prizadevanja za razvoj cepiva potekajo, vendar do sedaj še ne obstaja.[1]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Znaki in simptomi okužbe z Ebola virusom so na začetku podobni znakom okužbe z gripo: utrujenost, povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v sklepih, mišicah in abdominalne bolečine. Bruhanje, diareja in izguba apetita so prav tako pogosti znaki. Manj pogosti simptomi vključujejo boleče grlo, bolečine v prsih, kolcanje, oteženo dihanje in požiranje. Povprečen čas med okužbo in začetkom simptomov je 8 do 10 dni, lahko variira tudi med 2 in 21 dnevi. V približno 50% primerih se pojavijo tudi kožni izpuščaji. Začetni simptomi so podobni malariji, mrzlici denga ali drugim tropskim boleznim, nato bolezen napreuje do faze krvavitev.

V 40-50% primerov se pojavijo krvavitve v membranah sluznice (npr. gastrointestinalnega trakta, nosu, vagine, dlesni). V tej fazi, ki se ponavadi začne 5 do 7 dni po pojavu prvih simptomov, se lahko notranje in podkožne krvavitve predstvijo preko rdečih oči ali krvi, prisotne v bruhanju. Krvavitve v koži lahko vodijo do petehije, purpure, ekhimoze in hematoze (še posebej okoli vbodov z injekcijo). Krvavitve se kažejo v krvi, prisotni v blatu in bruhanju ter pri kašlju. Močne krvavitve so redke in so ponavadi povezane z gastrointestinalnim traktom. V splošnem razvoj simptomov, povezanih s krvavitvami, pogosto povezujemo s slabšo prognozo in izguba krvi lahko vodi do smrti. Vsi okuženi kažejo simptome, povezane s krvnim obtokom. To vključuje tudi koagulopatijo (motnja strjevanja krvi). Če okuženi ne okreva, se pojavi smrt v 7 do 16 dneh po pojavu prvih simptomov zaradi odpovedi več notranjih organov.

Zgodovina bolezni[uredi | uredi kodo]

virus Ebola
Ebola virus em.png
Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina V ((-)ssRNA)
Red: Mononegavirales
Družina: Filoviridae (filovirusi)
Rod: Ebolavirus

Virus je poimenovan po dolini reke Ebola v Demokratični republiki Kongo (prej Zaire), kjer se je prvič pojavil leta 1976.[8] Obstaja več podtipov bolezni. Zaire ebolavirus je najnevarnejši podtip ebole s smrtnostjo do 90 procentov in dolgoletnim povprečjem 83 % smrtnih žrtev. Prav tako Zaire predstavlja napogostejši podtip pri izbruhih med ljudmi. Prvi oboleli je bil zdravljen 26 avgusta 1976 v Yambuku. 44-letni učitelj Mabalo Lokela se je vrnil s popotovanja po državi. Njegova bolezen je bila prepoznana kot malarija zato je dobil injekcijo kinina. Po poročanju oblasti se je Lokela vračal v lokalno bolnico vsak dan. V roku enega tedna so se simptomi razvili v krvavo diarejo, bruhanje, vrtoglavico, visoko telesno temperaturo. Lokela je umrl 8.septembra istega leta. Njegova bolezen je trajala 13 dni. Nekaj dni po smrti Lokele so začeli v bolnico prihajati še drugi pacienti. Ugotovljeno je bilo, da se je bolezen razširila zaradi uporabe nesteriliziranih igel. Medicinske sestre so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pogosto uporabljale vsaka svojo 1 iglo cel dan. Lokela je prihajal v bolnico vsak dan.

K razširjanju bolezni so gotovo prispevali tudi lokalni pogrebni običaji, ki so vključevali praznjenje prebavnega trakta pokojnega.

Hkrati je prišlo do izbruha tudi v Sudanu.[9] Sudan ebolavirus je prvič izbruhnil leta 1976. Najprej se je okužil delavec v tovarni bombaža v mestu Nzara v Sudanu. Naslednji primer se je zgodil v istem mestu, okužen pa je bil lastnik nočnega kluba, ki je to poiskal zdravstveno pomoč. V lokalni bolnišnici ga je poskušal zdraviti zdravnik, ki pa ni upošteval navodil o sterilnosti. Tako se je virus razširil po bolnišnici. Smrtnost pri tem podtipu je 53%.

Primeri ebole v Afriki med letoma 1979 in 2008.

Reston ebolavirus je človeku nenevaren virus. Njegov prenašalec so opice vrste makaki. Opice in njihovi telesni organi se uporabljajo za izdelavo človeških cepiv. Prvič je izbruhnil leta 1989 v mestu Reston (zvezna država Virginija ZDA), nedaleč od Washington D.C. Okuženih je bilo cca. 100 opic. Zbolelo je 6 skrbnikov živali. Nihče ni umrl, prav tako so bili vsi zdravljeni v mestni bolnici (v običajnih bolniških sobah). Izbruh se je ponovil še februarja 1990 v istem mestu, leta 1992 v Sienni, Italija in leta 1996 v Teksasu.

Ivory Coast ebolavirus je prvič izbruhnil novembra 1994 v gozdovih Slonokoščene obale. Med preučevanjem trupel šimpanzov se je okužila švicarska raziskovalka. Zbolela je po dveh tednih, nato je bila hospitalizirana v eno izmed švicarskih bolnišnic. Po dveh tednih nege je bila odpuščena.Gripa

Konec leta 2007 se je pojavil nov tip ebole. Možno je, da se bo imenoval ebolavirus Uganda, po državi v kateri se je prvič pojavil.[10]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Vemo, da gre za zoonotski virus, saj so z njim okužene tudi obsežne populacije nižinskih goril v Srednji Afriki. Kljub obsežnim prizadevanjem Svetovne zdravstvene organizacije še vedno ne poznamo živalskega vira, ki bi lahko ohranjal virus pri obstoju med izbruhi. Najverjetnejši kandidat pa so leteče lisice.

Hemoragična mrzlica ebola je večinoma smrtna in obsega številne simptome, npr. mrzlico, bruhanje, drisko, splošno slabo počutje ter bolečine v mišicah in sklepih, včasih tudi notranje in zunanje krvavitve. Smrtnost je izredno visoka, pri človeku odvisno od virusnega podtipa od 50% do 89%.[11] Neposredni vzrok smrti je največkrat hipovolemični šok ali odpoved organov.

Ker je ebola največkrat smrtna, odobreno cepivo ali zdravilo pa ni na razpolago, jo Center za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA klasificira kot agens četrte ravni biološke varnosti ter kot bioteroristični agens kategorije A. Mogoče bi jo bilo uporabiti v biološkem bojevanju. Njeno učinkovitost kot orožje zmanjšujeta le visoka smrtnost in hitrost učinkovanja. Izbruh se namreč običajno hitro razširi v vasi ali bolnišnici, prizadene vse prebivalstvo, nato pa mu zmanjka gostiteljev in ugasne, še preden bi dosegel večjo skupnost.

References[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 "Ebola virus disease Fact sheet N°103". World Health Organization. March 2014. Pridobljeno dne 12 April 2014. 
  2. ^ "2014 Ebola Virus Disease (EVD) outbreak in West Africa". WHO. Apr 21 2014. Pridobljeno dne 3 August 2014. 
  3. ^ C.M. Fauquet (2005). Virus taxonomy classification and nomenclature of viruses; 8th report of the International Committee on Taxonomy of Viruses. Oxford: Elsevier/Academic Press. str. 648. ISBN 9780080575483. 
  4. ^ "Ebola Viral Disease Outbreak — West Africa, 2014". CDC. June 27, 2014. Pridobljeno dne 26 June 2014. 
  5. ^ "CDC urges all US residents to avoid nonessential travel to Liberia, Guinea, and Sierra Leone because of an unprecedented outbreak of Ebola.". CDC. July 31, 2014. Pridobljeno dne 2 August 2014. 
  6. ^ "Outbreak of Ebola in Guinea, Liberia, and Sierra Leone". CDC. August 4, 2014. Pridobljeno dne 5 August 2014. 
  7. ^ "Ebola virus disease update - West Africa". WHO. Aug 4, 2014. Pridobljeno dne 6 August 2014. 
  8. ^ Death Called a River Jason Socrates Bardi. Scribbs Research Institute. Pridobljeno: 2006-12-08. (v angleščini)
  9. ^ BMJ website (v angleščini)
  10. ^ Ebola haemorrhagic fever in Uganda (v angleščini)
  11. ^ Rouquet P, Froment J-M, Bermejo M, Kilbourne A, Karesh W, Reed P, et al. Wild animal mortality monitoring and human Ebola outbreaks, Gabon and Republic of Congo, 2001–2003. Emerg Infect Dis. 2005 Feb. Dostopno na http://www.cdc.gov/ncidod/EID/vol11no02/04-0533.htm (v angleščini)
Bibliography

External links[uredi | uredi kodo]