E. T. A. Hoffmann

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
E. T. A. Hoffmann
ETA-Hoffmann.JPG
E. T. A. Hoffmann
Rojstvo 24. januar 1776({{padleft:1776|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1]
Q4120832?
Smrt 25. junij 1822({{padleft:1822|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] (46 let)
Berlin
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Poklic skladatelj, sodnik, karikaturist, slikar in avtor

E. T. A. Hoffmann (Ernst Theodor Amadeus oziroma Ernst Theodor Wilhelm), nemški pravnik, skladatelj, kritik, pisatelj in karikaturist, * 24. januar 1776, Königsberg, † 25. junij 1822, Berlin.

Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v pruskem delu Poljske. Bil je vsestransko nadarjen umetnik. Ko je Prusija 1807 izgubila večino poljskega ozemlja, je moral zapustiti državno službo. Leta 1808 je postal glasbeni direktor v Bambergu kasneje pa še v Leipzigu ter Dresdnu. Leta 1816 se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju.

Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške romantike. Njegove pripovedke so imele v 19. stoletju izjemen vpliv na celotno evropsko kulturo. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo groteskno zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, ironije, satire in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov romantične proze, ker se mu je v luči romantične ironije in domišlije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.[2]

Kot pionir fantazijskega žanra v kombinaciji z mračnostjo in realizmom, je vplival na pisatelje, kot so Franz Kafka, Edgar Allan Poe, Charles Dickens in Nikolaj Gogolj.

Po njegovi literarni predlogi sta nastali glasbeni mojstrovini: opera v treh dejanjih s prologom in epilogom Hoffmanove pripovedke skladatelja Offenbacha, besedilo sta priredila J. Barbier in M. Carré[3] ter balet Hrestač (P.I. Čajkovskega).

Najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118552465 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 26. april 2014.
  2. ^ Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982
  3. ^ Cvetko, Ciril, Opera in njeni mojstri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963