Diaspor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Diaspor

Diaspor iz Slovaške
Splošno
Kategorija IV. razred – Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula α-AlO(OH)
Strunzova klasifikacija 04.FD.10
Klasifikacija DANA 06.01.01.01
Kristalna simetrija Ortorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m,
prostorska skupina Pbnm
Osnovna celica a = 4,4007(6) Å, b = 9,4253(13) Å,
c = 2.8452(3) Å, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa 59,99 g/mol
Barva Bela, bledo siva, brezbarvna, zelenkasto siva, rjava, bledo rumena, rožnata, vijolična, lahko tudi spreminjajoča
Kristalni habit Ploščati raztegnjeni do igličasti kristali, tudi stalaktitski, listnat, luskast, razsejan in masiven
Kristalni sistem Ortorombski
Dvojčičenje Srčasti dvojčki na {021} ali psevdo heksagonalni agregati
Razkolnost Popolna po {010}, razločna po {110}, v sledovih po {100}
Lom Školjkast
Žilavost Zelo krhek
Trdota 6,5 - 7
Sijaj Diamanten, steklast, na razkolnih ravninah bisern
Prozornost Prozoren do prosojen
Specifična teža 3,2 – 3,5
Gostota 3,3 – 3,5 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,682 – 1,706,
nβ = 1,705 – 1,725,
nγ = 1,730 – 1,752
Dvolomnost δ = 0,048
Pleohroizem Močan
Kot 2V Izmerjen: 84° - 86°,
izračunan: 80° - 84°
Disperzija r < v, šibka
Taljivost Netaljiv
Topnost Netopen
Najpogostejše nečistoče Fe, Mn, Cr, Si
Drugo V zaprti epruveti s prasketanjem oddaja vodo
Sklici [1][2][3]
Glavne vrste
Druga imena Emfolit, kajserit, tanatarit in sultanit

Diaspor je naravni aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo , α-AlO(OH), ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu. Diaspor je izomorf getita. Običajno ima obliko ploščic ali lusk, včasih tudi ploščatih kristalov. Po ploski ravnini ima popolno razkolnost. Na razkolnih ravninah ima značilen bisern sijaj. Lahko je brezbarven, sivkasto bel, rumenkast, včasih tudi vijoličen, prozoren ali prosojen. Od drugih brezbarvnih prozornih mineralov s popolno razkolnostjo in bisernim sijajem, kot so sljuda, lojevec, brucit in sadra, se razlikuje po večji trdoti 6,5 – 7. Njegova povprečna gostota je 3,4 g/cm3. Pri segrevanju intenzivno prasketa in razpade na bele biserne luske.

Dvojni kristal diaspora iz province Mugla, Turčija; velikost: 1,8 × 0,6 × 0,4 cm

Mineral je bil prvič opisan leta 1801 na nahajališču Mramorski Zavod na srednjem Uralu (Ruska federacija). Njegovo ime je nastalo iz grške besede διασπείρειυ [diaspeirein] – raztresti, ki namiguje na njegov razpad med segrevajem.[1][2]

Diaspor se kot razpadni produkt korunda ali smirka pojavlja v granularnem apnencu in drugih kristaliničnih kamninah. Lepo razvite kristale se najde v skladih smirka na Uralu, v Massachusettsu (ZDA) in v kaolinu v Banski Štiavnici na Slovaškem. Diaspor je pomembna aluminijeva ruda in skupaj z gibsitom in bemitom glavna sestavina aluminijeve rude boksita.[3]

Druga imena za diaspor so emfolit, kajserit in tanatarit. Zelo čista kristalna oblika diaspora iz Turčije je sultanit, ki se uporablja za izdelavo nakita.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy
  2. ^ 2,0 2,1 Mindat.org
  3. ^ 3,0 3,1 Klein, Cornelis and Cornelius S. Hurlbut, Manual of Mineralogy, Wiley, 1985, 20. izdaja, str. 318 ISBN 0-471-80580-7
  4. ^ Mindat - Zultanite