Davorin Beranič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Davorin Beranič
Rojstvo9. november 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Cirkovce
Smrt29. december 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (44 let)
Ptuj
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicklasični filolog, zgodovinar, filolog, zborovodja, čebelar
Poznan poglasbeni zgodovinar

Davorin Beranič, slovenski filolog in glasbeni zgodovinar, * 9. november 1879, Cirkovce, † 29. december 1923, Ptuj.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gimnazijo je 1901 končal v Mariboru, tam do februarja 1902 študiral bogoslovje, nato živel nekaj mesecev v Slovenskih Konjicah, bil v letih 1902–1903 pri vojakih v Celovcu, nato do 1908 v Gradcu študiral klasično filologijo. Po končanem študiju je kot gimnazijski profesor služboval v Kranju do 1910, v Celju do 1920, in nazadnje na Ptuju. Skušal se je uveljaviti v svoji stroki, se živo zanimal za glasbo (od 1899 je bil v vseh krajih kjer je živel zborovodja pevskih zborov, v bogoslovju tudi organist), se resno bavil z narodopisjem ter se še s posebno vnemo ukvarjal s čebelarstvom. Sodeloval je z raznimi slovenskimi časopisi ter med drugim objavil tudi razprave: O slovenski narodni glasbi (1910), Vrazovih zapiskih narodnih melodij /Stanko Vraz/ (1910), Katulova pesem LXVI /Katul/ (1912) in brošuro: Temelji modernega čebelarstva (Celje, 1922). Več drugih stvari je ostalo v rokopisu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Kidrič France. »Beranič Davorin«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.